Supreme Court dismisses appeal against detention order, upholding bail based on flight risk and recidivism despite lack of assets.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Preiskovalni sodnik v izpodbijanem sklepu begosumnosti obdolženca ni utemeljil zgolj na dejstvu, da je obdolženec državljan tuje države, ampak je svojo presojo oprl tudi na dejstva, da obdolženec v Sloveniji nima premoženja večje vrednosti, nima urejenega stalnega prebivališča in prebiva neprijavljen v Mariboru. V Makedoniji ima tudi sorodnike in urejene pogoje za življenje, kar po presoji preiskovalnega sodnika obdolžencu daje možnost vrnitve v domovino.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom z dne 15. 5. 2015 odredil pripor zoper obdolženega S. Z. iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnil.

2. Zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora je obdolženčev zagovornik 28. 5. 2015 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot uvodoma navaja, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitve kazenskega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani sklep senata okrožnega sodišča v celoti razveljavi in sklep preiskovalnega sodnika spremeni tako, da se sklep o odreditvi pripora razveljavi in se obdolženca izpusti na prostost, oziroma podrejeno, da se sklep o priporu razveljavi in se pripor nadomesti s hišnim priporom.

3. Vrhovna državna tožilka, ki je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila 9. 6. 2015, meni, da zahteva ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se je o njem izjavil 11. 6. 2015.

B. 5. Utemeljen sum zagovornik izpodbija z navedbami, da iz spisa oziroma izpodbijanih sklepov ni razvidno, da je imel obdolženec prepovedano drogo sploh v posesti ter na kakšen način in kje naj bi obdolženec drogo pridobil. Upoštevaje časovni okvir nekaj sekund, v katerem naj bi obdolženec prepovedano drogo predal obdolženemu R. C., je po stališču zagovornika nemogoče, da bi do predaje tako velike količine prepovedane droge heroin sploh prišlo. Znano je namreč, da se pri predaji preveri količina in kakovost droge, česar pa v nekaj sekundah ni mogoče opraviti. Poleg tega pri hišni preiskavi večja količina denarja ni bila zasežena.

6. V izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora je vloga obdolženca natančno opisana in podprta z ugotovitvami prikritih preiskovalnih ukrepov. Preprodaja prepovedane droge, v kateri naj bi sodeloval tudi obdolženec, ki je obdolženemu R. C. skupaj z obdolženim Đ. R. drogo pripeljal iz Celja v Maribor in jo prodal obdolženemu R. C., ki jo je nato prodal dalje, je v izpodbijanih sklepih določno opredeljena. Iz izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov izhaja, da je predaja oziroma prodaja prepovedane droge heroin potekala hitro, in da so bili obdolženci usklajeni ter si na koncu razdelili izkupiček prodaje v višini 12.000,00 EUR. Ker je v izpodbijanih sklepih zadostna stopnja verjetnosti, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, razumno utemeljena in podprta s številnimi dokazi, uveljavljana kršitev ni podana. Kolikor zagovornik tako ugotovljenim dejstvom nasprotuje, pa uveljavlja nedopusten razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

7. Zagovornik izpodbija tudi oba razloga, iz katerih je sodišče odredilo pripor. Navaja, da razlog begosumnosti pri obdolžencu ni podan, ker zgolj dejstvo, da gre za državljana Makedonije, ne zadošča za sklepanje sodišča, da se bo obdolženec kazenskemu postopku izmikal. Med državama so namreč vzpostavljeni zadostni mehanizmi, ki omogočajo učinkovito sodelovanje pravosodnih organov. K temu zagovornik še doda, da je bil obdolženec pred leti priča kaznivemu dejanju umora in je moral zaradi groženj storilcev Makedonijo zapustiti in spremeniti svoje osebno ime. V Sloveniji si je ustvaril dom, ima zunajzakonsko partnerico ter je družbenik in direktor družbe, katere delovanje je z odreditvijo pripora ogroženo.

8. Preiskovalni sodnik v izpodbijanem sklepu begosumnosti obdolženca ni utemeljil zgolj na dejstvu, da je obdolženec državljan tuje države, ampak je svojo presojo oprl tudi na dejstva, da obdolženec v Sloveniji nima premoženja večje vrednosti, nima urejenega stalnega prebivališča in prebiva neprijavljen v Mariboru. V Makedoniji ima tudi sorodnike in urejene pogoje za življenje, kar po presoji preiskovalnega sodnika obdolžencu daje možnost vrnitve v domovino. Te okoliščine, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedel preiskovalni sodnik, tudi po presoji Vrhovnega sodišča prevladajo nad okoliščinami, ki jih je v zahtevi za varstvo zakonitosti navedel obdolženčev zagovornik. V zvezi gospodarske družbe, katere družbenik in direktor je obdolženec, je preiskovalni sodnik v izpodbijanem sklepu tudi pojasnil, da obdolženec na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom o tem ni hotel povedati ničesar, oziroma se je branil z molkom. Bilanc oziroma listin v zvezi z gospodarsko družbo, ki jih je zagovornik priložil zahtevi, pa glede na ureditev postopka s tem izrednim pravnim sredstvom, Vrhovno sodišče ni presojalo.

9. Razlogu ponovitvene nevarnosti zagovornik nasprotuje z navedbami, da se obdolžencu očita zgolj posredniška vloga in glede na to, da je bil zoper osebi, med katerimi naj bi obdolženec posredoval, odrejen pripor, nevarnosti ponovitve pri obdolžencu ni. Poleg tega z osebo, ki je v kazenskem postopku, nihče iz krogov, ki se ukvarjajo s prodajo prepovedanih drog, ne bi več sodeloval.

10. Med okoliščinami, ki kažejo na ponovitveno nevarnost je preiskovalni sodnik izpostavil, da je obdolženec brezposeln in si očitno sredstva za preživljanje zagotavlja pretežno z izvrševanjem kaznivih dejanj. K temu je zunajobravnavni senat še dodal, da obdolženec v krogih, ki se ukvarjajo s preprodajo prepovedanih drog, uživa veliko zaupanje in je zaradi tega nevarnost, da bi ponavljal istovrstna kazniva dejanja, še toliko večja. Preiskovalni sodnik je v izpodbijanem sklepu še izpostavil, da je obdolženec prodal večjo količino prepovedane droge heroin, ki pomeni veliko nevarnost za življenje in zdravje ljudi, zlasti mlajših, in ki mu je omogočila pridobitev večje premoženjske koristi. Navedeno tudi po presoji Vrhovnega sodišča kaže na resno, konkretno in realno nevarnost oziroma bojazen, da bo osumljenec v primeru izpustitve na prostost z izvajanjem kaznivih dejanj nadaljeval.

11. Zagovornik še navaja, da bi moralo sodišče zoper obdolženca odrediti katerega izmed milejših ukrepov, zlasti hišni pripor, ki bi zagotovil obdolženčevo nadaljnjo prisotnost v Sloveniji in njegovo udeležbo v tem kazenskem postopku ter preprečil nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj.

12. Kot izhaja iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa, je sodišče na podlagi okoliščin, s katerimi je utemeljilo begosumnost pri obdolžencu, presodilo, da je pripor neogibno potreben za izvedbo kazenskega postopka. Prav tako je razumno utemeljilo oceno, da je pripor edini primeren omejevalni ukrep, ki bo obdolžencu preprečil ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, in da ni mogoče uporabiti milejšega omejevalnega ukrepa. Izrecno je tudi pojasnilo, zakaj prav hišni pripor ne bi pomenil zadostnega zagotovila za preprečitev ponovitvene nevarnosti.

C. 13. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

14. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi

pripor

a po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.