Appeal dismissed; renewal of proceedings rejected due to non-lawyer representative and lack of bar exam qualification.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

S potrditvijo verodostojnega poslovanja gospe S. se ne izniči procesno pravna zahteva, da bi morala imeti pravniški državni izpit, vendar predlog za obnovo postopka ni bil zavržen iz razloga, ker gospa S. tega izpita nima, temveč ker tožeča stranka ni vložila predloga za obnovo postopka po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Če bi se pritožbeno izkazalo, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke razpolagal z pravniškim državnim izpitom, potem bi skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZPP smel sam vložiti predlog za obnovo postopka in bi bil predlog za obnovo postopka dovoljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom II Pg 1566/2012 z dne 13. 2. 2015 izreklo: “Predlog za obnovo postopka se zavrže.„

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 16. 10. 2014 (listna številka 107-111 spisa) predlagala obnovo postopka. Iz vloge je razvidno, da je tožeča stranka predlog vložila po zakonitem zastopniku - direktorju M. S., univ. dipl. gosp. ing. ter da je predmetno vlogo skladno z navodili urejala I. S., univ. dipl. oec.

3. Obrazložilo je, da je obnova postopka (394. člen ZPP) izredno pravno sredstvo, kot to določa ZPP. Po določilu tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določilu četrtega odstavka 86. člena ZPP pa navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 91. člen ZPP določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo postopka), vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Prepozen (396. člen), nepopoln (drugi odstavek 397. člena) ali nedovoljen (395. člen) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka (398. člen ZPP).

4. Nadalje iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožeča stranka predloga za obnovo postopka ni vložila niti po odvetniku kot to določa tretji odstavek 86. člena ZPP, niti ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit kot to določa četrti odstavek 86. člena ZPP. Ker je nepravilno zastopanje po stališču ustaljene sodne prakse neodpravljiva napaka, je sodišče predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ne da bi ga vročalo tožeči stranki v popravo, skladno z 91. členom ZPP v povezavi s 398. členom ZPP kot nedovoljen zavrglo.„

5. Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka brez navedbe pritožbenih razlogov in brez predloga pritožbenemu sodišču.

6. V pritožbi navaja, da imenovana ga. S. korespondenco ureja zgolj v primerih odsotnosti zastopnika. S tem dopisom se potrjuje ustreznost/verodostojnost vse zadevne/dotične korespondence imenovane za nazaj in tudi za naprej. Potemtakem imenovana državnega sodnega izpita ne potrebuje in je vse urejano bilo verodostojno. Potemtakem pritožnik pri zahtevi za obnovo postopka (taksa je bila skladno prejetemu pozivu plačana) v celoti vztraja.

7. Tožeča stranka stroškov pritožbe ni priglasila.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Ker pritožba ni navedla pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti glede morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in glede pravilne uporabe materialnega prava.

10. Pritožba ne izpodbija za presojo v sporni zadevi odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje in sicer: (-) da je tožeča stranka z vlogo z dne 16. 10. 2014 (listna številka 107-111 spisa) predlagala obnovo postopka; (-) da je iz vloge razvidno, da je tožeča stranka predlog vložila po zakonitem zastopniku - direktorju M. S., univ. dipl. gosp. ing. ter da je predmetno vlogo skladno z navodili urejala I. S., univ. dipl. oec .; (-) da tožeča stranka ni izkazala, da ima njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kot to določa četrti odstavek 86. člena ZPP.

11. Pritožba pojasnjuje organizacijo dela pri tožeči stranki, ko navaja, da gospa S. korespondenco ureja zgolj v primerih odsotnosti zastopnika, ki s pritožbo potrjuje ustreznost in verodostojnost vse korespondence, za katero je skrbela gospa S.

12. Pritožba meni, da se s potrditvijo verodostojnega poslovanja gospe S. izniči procesno pravna zahteva, da bi morala imeti pravniški državni izpit, vendar predlog za obnovo postopka ni bil zavržen iz razloga, ker gospa S. tega izpita nima, temveč iz razlogov, določenih v ZPP, ki jih je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno povzelo in ki jih pritožba ne uspe izpodbiti.

13. Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni vložila predloga za obnovo postopka po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar bi bilo procesno pravno pravilno in skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP, ki določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

14. Pritožba ne izpodbija nadaljnjega zaključka sodišča prve stopnje, da zakoniti zastopnik tožeče stranke ob vložitvi predloga za obnovo postopka ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in niti v pritožbi ne zatrjuje ter ne dokazuje, da temu ni tako ter k pritožbi tega dokaza ne priloži.

15. Če bi se pritožbeno izkazalo, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke razpolagal z pravniškim državnim izpitom, potem bi skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZPP smel sam vložiti predlog za obnovo postopka in bi bil predlog za obnovo postopka dovoljen.

16. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je opredelilo obnovo postopka (394. člen ZPP) kot izredno pravno sredstvo, kot to določa 26. poglavje ZPP. Pravilno je povzelo, da po določilu tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik in da po določilu četrtega odstavka 86. člena ZPP navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

17. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe 91. člen ZPP, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo postopka), vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, utemeljeno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.(1)

18. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

19. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu 2. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

20. Tožeča stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VS RS VI Ips 1/2013 z dne 5.9.2013 in sodba in sklep VS RS II Ips 117/2013 in II Ips 118/2013 z dne 10. 10. 2013 (skladno s to odločbo bi pritožbeno sodišče smelo pritožbo tožeče stranke celo zavreči, ker bi tudi v postopku s pritožbo zoper sklep, da se predlog za obnovo postopka zavrže, morala pritožba biti vložena po zakonitem zastopniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom ali po pooblaščencu, ki je odvetnik, saj je izredno pravno sredstvo obnove postopka tehnično razdeljeno na fazo razveljavitve ter fazo meritornega odločanja o tožbenem zahtevku, ki se (lahko) izvaja ločeno in nedvomno je, da mora biti obvezno kvalificirano zastopanje zagotovljeno v prvi fazi obnove postopka).