Appeal allowed; bankruptcy court must explain why new valuation differs from prior one when setting auction price.

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

2. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pritožba utemeljeno opozarja, da ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da se cenitveno poročilo, ki ga je predložil upravitelj, bistveno ne razlikuje od poročila v stečajnem spisu. Ocenjena likvidacijska vrednost, kot izhaja iz cenitve, ki jo je pridobil upravitelj, je 665.000,00 EUR, likvidacijska vrednost stroja, kot izhaja iz cenitve, ki jo je predložil pritožnik, pa 1,306.460,00 EUR. Višje sodišče ocenjuje, da gre za takšno razliko, ki bi jo sodišče prve stopnje pri odločanju moralo upoštevati oziroma dovolj prepričljivo obrazložiti, zakaj ocenjuje, da je predlagana izklicna cena (kljub novi, drugačni cenitvi) še vedno primerna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o prodaji nepremičnega in premičnega premoženja stečajnega dolžnika (ki se prodaja kot celota in je podrobneje opisano v predlogu upravitelja z dne 20. 2. 2015 in je sestavni del izreka sklepa ter objavljen hkrati s sklepom), vse na lokaciji Z., odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 10,945.705,00 EUR in se določi varščina v višini 547.285,25 EUR.

2. Zoper celotni sklep se je pritožil upnik E., d. o. o., zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Stečajni upravitelj je vložil odgovor na pritožbo in predlagal, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 791/2013 izhaja, da se je dne 2. 7. 2013 nad dolžnikom začel stečajni postopek, sodišče prve stopnje v vseh svojih pisanjih in odločbah očitno napačno navaja, da gre za dolžnika „v likvidaciji“.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu opredelilo prodajno vrednost posameznega premoženja stečajnega dolžnika, ki je predmet prodaje (nepremičnin in premičnin, ki se prodajajo kot celota) in sicer na podlagi ocen vrednosti posameznih nepremičnin in premičnin, ki sta jih izdelala pooblaščena cenilca. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v skladu z ZFPPIPP pravilno pozvalo ločitvene upnike za mnenje glede predlagane prodaje.

7. Pritožnik navaja, da je kot ločitveni upnik sodišču sporočil, da se ne strinja s predlagano prodajo po ceni, ki jo je predlagal stečajni upravitelj, in hkrati predložil novo cenitev za stroj, na katerem ima ločitveno pravico (zaporedna številka 241: Portalni rezkalni stroj FZG 50 (v hali ACE).

8. Posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, vsebuje 345. člen ZFPPIPP. Ta v drugem odstavku določa, da mora v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, sodišče za sklep o prodaji, poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena tega zakona, pridobiti tudi mnenje ločitvenega upnika. Ker v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni, nižji od polovice ocenjene likvidacijske vrednosti, za odločitev o prodaji ni bilo, kot to napačno trdi pritožba, potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvenega upnika. Na to mnenje pa sodišče prve stopnje ni vezano lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko 345. člena ZFPPIPP).

9. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnik svoje negativno mnenje obrazložil in navedel okoliščine, ki so po njegovi oceni pomembne za odločitev likvidacijske vrednosti (in v tem primeru tudi izklicne cene). Poudaril je, da iz poročila o oceni tržne vrednosti stroja z dne 17. 1. 2011 izhaja, da je tržna vrednost stroja znašala 3.600.000,00 EUR. Pritožnik ocenjuje da se ta vrednost do danes ni mogla zmanjšati na 1.350.000,00 EUR, saj je bil stroj že takrat star 20 let, obratuje pa lahko (kot izhaja iz navedenega poročila) še vsaj 20 let. Pritožnik je mnenju priložil tudi novo cenitev stroja, ki jo je 25. 3. 2015 izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme S. S., iz katere izhaja, da je tržna vrednost stroja 1,834.920,00 EUR, likvidacijska vrednost pa 1,306.460,00 EUR.

10. Sodišče prve stopnje je pritožnikovo mnenje obravnavalo, vendar je kljub temu določilo izklicno ceno v skladu z upraviteljevim predlogom. Upravitelj je za vsako premoženje pridobil oceno vrednosti premoženja, ki jo je izdelal pooblaščeni ocenjevalec, kar je v skladu s 329. členom ZFPPIPP. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, zakon ne predvideva večkratnega ocenjevanja istega premoženja z namenom, da bi se preverjalo (strokovnost in pravilnost) dela pooblaščenega ocenjevalca. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da se cenitveno poročilo, ki ga je predložil upravitelj, bistveno ne razlikuje od poročila v stečajnem spisu. Ocenjena likvidacijska vrednost, kot izhaja iz cenitve, ki jo je pridobil upravitelj, je 665.000,00 EUR, likvidacijska vrednost stroja, kot izhaja iz cenitve, ki jo je predložil pritožnik, pa 1,306.460,00 EUR. Višje sodišče ocenjuje, da gre za takšno razliko, ki bi jo sodišče prve stopnje pri odločanju moralo upoštevati oziroma dovolj prepričljivo obrazložiti, zakaj ocenjuje, da je predlagana izklicna cena (kljub novi, drugačni cenitvi) še vedno primerna. Pri odločanju pa mora upoštevati, da spoštovanje splošnega načela o zagotavljanju najboljših pogojev za poplačilo upnikov pomeni, da je treba najti sorazmerje med čim boljšim unovčenjem stečajne mase in hitrostjo postopka, težiti k čim boljšemu unovčenju premoženja in pri tem upoštevati koristi vseh stečajnih upnikov.

11. Višje sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o prodaji upoštevati tudi predloženo cenitev oziroma pojasniti, zakaj ocenjuje, da razlika med cenitvama za odločitev ni bistvena. Višje sodišče je, ne glede na to, da je za pritožnika sporna predvsem izklicna cena (oziroma likvidacijska vrednost) le enega stroja, moralo razveljaviti celotni sklep o prodaji, saj je sodišče prve stopnje odločilo, da se premoženje stečajnega dolžnika (opisano v predlogu upravitelja z dne 20. 2. 2015) prodaja kot celota. Iz spisa je razvidno, da glede prodaje preostalega premoženja ni bilo pripomb. Pri ponovnem odločanju se sodišče prve stopnje lahko (da ne bi prišlo do daljšega zastoja pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika), odloči tudi za ločeno prodajo spornega stroja.

12. Pritožnik glede na določilo 129. člena ZFPPIPP sam krije stroške svoje udeležbe v stečajnem postopku.