Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1374/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.1374.2015 AI generated

Appeal dismissed; social assistance allowance is not counted as the claimant's own income for tax exemption purposes.

Case Number VSL sklep II Cp 1374/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's request for a full exemption from court fees, upholding the first instance decision to allow payment in monthly installments. The appellant argued that the state should waive fees entirely because the 'addition for assistance' is not his personal income but funds used to support a caregiver. The court clarified that while the allowance is not the claimant's income, the appellant's other assets, including a car and recent bank deposits, demonstrated sufficient means to pay the fees without severe hardship.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah (ZST-1), tretji odstavek 11. člena; Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), 15. točka 12. člena: Social assistance allowances are not considered the recipient's own income for tax exemption purposes, but the recipient's overall financial situation, including other assets and income, must be assessed to determine eligibility for fee waivers.

Keywords

AI generated
court fees exemption social assistance allowance own income definition financial means assessment installment payment plan ZST-1 third paragraph ZSVarPre article 15

Cited Legislation

AI generated
Zakon o sodnih taksah (ZST-1), tretji odstavek 11. člena
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), 15. točka 12. člena
Zakon o pravdnem postopku, 2. točka 365. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Dodatek za pomoč in postrežbo se ne všteva v sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, in se ne šteje kot lastni dohodek. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 15. točke 12. člena ZSVarPre. Ta res govori, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo (tudi) sredstva za nego in pomoč, vendar v dohodek osebe, ki skrbi za osebo, ki dobiva ta sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in mu omogočilo plačilo v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 122,70 EUR.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodnih taks. Pojasnjuje, da je invalid I. kategorije, s 100% telesno okvaro, zato prejema dodatek za pomoč in postrežbo, ki jo porabi za osebo, ki mu pomaga. Dejansko je torej njegova pokojnina dosti nižja. Avtomobil je prodal že leta 2014, 1.000,00 EUR je sam položil na račun in jih samo prenakazal naprej, saj niso bili njegovi. Država ne ob nič prikrajšana, če ga oprosti plačila sodnih taks, saj se bo v primeru, da bo v pravdi uspel, lahko naknadno poplačala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ima prav, da se dodatek za pomoč in postrežbo ne všteva v sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in se ne šteje kot lastni dohodek. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 15. točke 12. člena (sodišče prve stopnje pomotoma zapiše 13. člena) Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Ta res govori, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo (tudi) sredstva za nego in pomoč, vendar v dohodek osebe, ki skrbi za osebo, ki dobiva ta sredstva. To je iz določbe 15. točke prvega odstavka 12. člena jasno razvidno.(1) Vendar je odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks kljub temu pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik prejema pokojnino v višini 475,07 EUR mesečno, poleg tega pa iz izpisa A. izhaja, da je imel tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe in predloga za oprostitev plačila sodne takse, prilive na račun v skupni višini 2.288,00 EUR, 27. 2. 2015 (tožba in predlog sta bila vložena 10. 2. 2015) pa še priliv v višini 1.000,00 EUR. Poleg tega je ugotovilo tudi, da je lastnik osebnega vozila znamke T., letnik 2009, v vrednosti 9.000,00 EUR. Ob ugotovitvi, da znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 1.227,00 EUR je tako pravilno ocenilo, da ob takšnem premoženju ni pogojev za popolno oprostitev plačila sodnih taks, da pa bi bila sredstva, s katerimi se tožnik preživlja s takojšnjim plačilom celotnega zneska, nedvomno občutno zmanjšana, zato je tožniku omogočilo plačilo sodne takse v desetih mesečnih obrokih po 122,70 EUR, v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ob tem pritožbeno sodišče še izpostavlja, da je tožnik sam navedel, da je lastnik osebnega vozila v vrednosti 9.000,00 EUR in to ob vložitvi predloga v februarju 2015, zato ni mogoče upoštevati njegovih pritožbenih navedb, da je vozilo prodal že v letu 2014. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi ugotovilo, da tožnik ob vložitvi predloga ni zatrjeval nobenih okoliščin v zvezi s prilivi na osebni račun, zato so tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi neupoštevne (ob tem, da jih pritožnik tudi z ničemer ne izkaže).

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

Op. št. (1): V lastni dohodek po tem zakon se štejejo sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali njen družinski član. Tako tudi 27. člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki določa, da se v lastni dohodek, med drugim, ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, v lastni dohodek pa se štejejo osebi, ki skrbi za osebo, ki dobiva sredstva za tujo nego in pomoč.