Appeal allowed; case remanded due to confusion from two parallel proceedings and improper summons.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (II. in III. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Vse okoliščine (torej: napačno naveden priimek tožene stranke, napačno označen naslov ter dejstvo, da sta o istem tožbenem zahtevku potekala dva pravdna postopka) so v tej zadevi ustvarile takšno zmedo, da ni mogoče šteti, da je bila toženka na narok za glavno obravnavo pravilno vabljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14365/2013 s 4. 2. 2013 v prvem odstavku izreka za glavnico 2.758,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2013 in v tretjem odstavku izreka. Sodišče je toženki še naložilo, da mora tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 134,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje toženka. Pojasnjuje, da je ugotovila, da je tožnica vložila dva predloga za izvršbo, posledično pa dve tožbi. Prvo zadevo je sodišče vodilo pod opr. št. VI P 1797/2014 (pravilno: VI P 1797/2013). Zadeva je bila pravnomočno ustavljena. Očitno, a to toženki ni bilo znano, je hkrati tekla enaka pravda pod opr. št. VI P 970/2013. Vse kar je toženka v tem postopku prejela, je nek dopis, na katerem je ročni pripis “v vednost“. Toženka ni vedela, da bi na to vlogo morala odgovoriti.

Toženka na narok za glavno obravnavo ni bila pravilno povabljena. Iz kopije vabila, ki jo prilaga, je razvidno, da niti priimek niti naslov tožene stranke nista identična. S takšnim vabilom pritožnica ni bila vabljena na narok za glavno obravnavo.

Toženki zaradi vsega opisanega ni bilo omogočeno, da se izjavi o dejstvih, dokazih in predlaga dokaze. Predlaga, da višje sodišče zadevo “v celoti ustavi zaradi hudih in bistvenih kršitev določil pravdnega postopka, saj sta dve istočasni pravdi nedopustni“. Podredno predlaga razveljavitev zadeve in vrnitev v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je prišlo v obravnavani zadevi do toliko spodrsljajev, da ji je bila onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem. Res je, da je sodišče hkrati obravnavalo dve tožbi z enakim tožbenim zahtevkom, kar je korigiralo šele Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 413/2014 z 21. februarja 2014. Tožnica je torej prejemala vloge, ki so se nanašale na isti tožbeni zahtevek, tekla pa sta dva pravdna postopka.

6. Poleg tega je upnica že v predlogu za izvršbo navedla, da je toženkin naslov Ulica S. 5, medtem ko ga je toženka v ugovoru označila kot ulica Ulica S. 2 (tako je njen naslov naveden tudi v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 413/2014).

7. Tožena stranka je bila v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo (list. št. 34 v spisu), ki je bilo poslano na naslov K. ulica 15 (zadnji list, spet k list. št. 40 v spisu), označena kot A. Abd (namesto A. Abc), Ulica S. 5. Pritožnici glede na to ni mogoče šteti v škodo, da se naroka ni udeležila.

8. Vse opisane okoliščine (torej: napačno naveden priimek tožene stranke, napačno označen naslov in dejstvo, da sta o istem tožbenem zahtevku potekala dva pravdna postopka) so v tej zadevi ustvarile takšno zmedo, da ni mogoče šteti, da je bila toženka na narok za glavno obravnavo pravilno vabljena. Ker je sodišče prve stopnje v takšni situaciji narok opravilo v toženkini odsotnosti, je bila storjena v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev višjega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 354. člena ZPP. Kršitev, do katere je prišlo v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni takšna, da bi jo lahko višje sodišče odpravilo samo, ne da bi s tem nedopustno poseglo v ustavno varovane pravice pravdnih strank.

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku toženko pravilno povabiti na prvi narok za glavno obravnavo, nato pa o tožbenem zahtevku ponovno odločiti. V zvezi s pritožbenim očitkom o vročanju vloge brez poziva na odgovor, pa višje sodišče ugotavlja, da ravnanje sodišča prve stopnje, ko toženke ni pozivalo k odgovoru na pripravljalno vlogo tožeče stranke, ne predstavlja kršitve določb postopka. Tožena stranka bi seveda smela na vlogo odgovoriti z vlogo. Sodišče bi ji lahko tudi dodelilo rok za njeno vložitev (2. odstavek 286.a člena ZPP), lahko pa je ne omeji na tak način. V tem primeru mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (286. člen ZPP). Na to sodišče stranko opozori v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo.

10. Glede na pritožbeni predlog višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da litispendenca ni razlog za zavrženje tožb v obeh pravdah, ampak le v tisti, ki se je kasneje začela.