Appeal court partially allows fee waiver for estate proceedings due to applicant's low income and child support obligations.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da glasi:

„Dediča M. S. se delno oprosti plačila sodne takse za zapuščinski postopek v znesku 612,00 EUR tako, da je dolžan plačati 200,00 EUR v 10-tih zaporednih mesečnih obrokih v višini 20,00 EUR do vsakega 15. v mesecu, pri čemer prvi zapade v plačilo 15. 2. 2015, vsak naslednji obrok pa vsakega naslednjega 15. dne v mesecu.“

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da mesečni dohodek dediča ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog dediča za delno oprostitev plačila sodne takse ter mu naložilo, da je dolžan sodno takso za zapuščinski postopek 612,00 EUR poravnati v 10-tih zaporednih mesečnih obrokih po 61,20 EUR.

2. V pritožbi proti temu sklepu dedič navaja, da kot prava neuka stranka ni znal v celoti izpolniti obrazca „Izjava o premoženjskem stanju“, zato se je po pomoč obrnil na Službo za brezplačno pravno pomoč, kjer mu je referentka dala navodila, da mora izpolniti tudi podatke za svojo hčerko kot družinskega člana, glede na dejstvo, da jo je še vedno dolžan preživljati. Hčerka pa s pritožnikom ne živi v skupnem gospodinjstvu, temveč od razveze dalje, ko je bila dodeljena svoji materi, živi z njo na drugem naslovu. Sodišče bi pri odločanju moralo po uradni dolžnosti preverjati resničnost podatkov ter pri tem ugotoviti, da je v izjavi o premoženjskem stanju prišlo do očitne napake o tem, da hčerka s pritožnikom živi v skupnem gospodinjstvu. Pritožnik prejema mesečno pokojnino 653,89 EUR, ob tem ima dolžnost plačevanja preživnine za hčer 145,00 EUR, kar pomeni, da ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožnik predlaga spremembo sklepa tako, da se ga delno oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Neutemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje, da je bistveno kršilo določbe postopka in napačno ugotovilo dedičevo premoženjsko stanje, ker naj bi opustilo dolžnost preverjanja podatkov, ki jih je sam pritožnik navedel v Izjavi o premoženjskem stanju z dne 10. 9. 2014. Za resničnost, točnost in popolnost podatkov v izjavi je dedič jamčil pod pretnjo materialne in kazenske odgovornosti, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo razloga, da bi samo preverjalo pravilnost podatkov. Vendar pa je pri presoji utemeljenosti pritožnikovega predloga za delno oprostitev plačila sodne takse za zapuščinski postopek napačno uporabilo določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ko je ocenilo, da glede na ugotovljeno dohodkovno in premoženjsko stanje dediča in njegove družine ne more odobriti delne oprostitve plačila relativno visokega zneska sodne takse 612,00 EUR, pač pa le dovoliti obročno plačilo. Zmotna presoja sodišča pa ni posledica spremembe podatkov o premoženjskem stanju, ki jih je pritožnik prikazal in se nanje skliceval v pritožbi.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov spisa izhaja, da pritožnik prejema mesečno pokojnino 653,89 EUR (po odbitku premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje), bremeni pa ga preživninska obveznost do hčerke 145,00 EUR mesečno. Kot upoštevno premoženje sodišče ni upoštevalo nepremičnine, v kateri pritožnik biva in tudi ne osebnega vozila, ker njegova vrednost ne presega limita, ki bi izključeval dodelitev denarne socialne pomoči. Pri oceni premoženjskega stanja pa je sodišče tudi upoštevalo trditev dediča, da mu je letos skoraj v celoti v požaru pogorela nepremičnina, v kateri živi.

6. Pri odločanju o delni oprostitvi plačila sodnih taks in njeni višini sodišče preverja pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje po ustaljeni sodni praksi na podlagi kriterijev Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in v zvezi z njim Zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi sicer sklicevalo na navedene kriterije, vendar napačno ugotovilo, da mesečni dohodek dediča ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek), ki je znašal 538,40 EUR (še bolj bi to veljalo v primeru, če bi sodišče ugotavljalo skupni mesečni dohodek dediča in njegove hčerke). Mesečni dohodek pritožnika pa znaša le 508,00 EUR. Dedič zato tudi izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar izhaja iz odločbe pristojnega organa BPP 914/2014 z dne 10. 10. 2014, na podlagi katere je bila pritožniku po izdaji izpodbijanega sklepa odobrena nujna brezplačna pravna pomoč pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku. Tudi obročno plačilo celotne sodne takse bi torej pomenilo občutno zmanjšanje sredstev za njegovo preživljanje. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava (11. člena ZST-1) je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tako, da je dediču znižalo sodno takso na znesek 200,00 EUR, ki ga mora dedič poravnati ravno tako v 10-tih obrokih po 20,00 EUR mesečno (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku. Plačilo sodne takse v znižanem znesku in obročno pa po oceni pritožbenega sodišča ne bo občutno zmanjšalo sredstev za preživljanje dediča.