Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Ip 144/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.IP.144.2015 AI generated

Appeal dismissed; no lis pendens exists when debtor raises counterclaim in enforcement objection on notary deed.

Case Number VSL sklep I Ip 144/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljane dismissed the creditor's appeal against a first-instance decision that revoked an enforcement order regarding a counterclaim. The creditor argued that a pending lawsuit existed because the debtor filed a separate enforcement request for the same amount, claiming this violated procedural rules. The court rejected this, ruling that raising a counterclaim in an enforcement objection does not constitute lis pendens, as the debtor may assert the same claim in multiple enforcement proceedings based on a notary deed.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 61. člen; 62. člen; 350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP): Raising a counterclaim in an enforcement objection on a notary deed does not constitute lis pendens, as the debtor may assert the same claim in multiple enforcement proceedings.

Keywords

AI generated
enforcement objection notary deed lis pendens counterclaim procedural law enforcement order civil procedure

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 61. člen
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 62. člen
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 350. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 366. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 165. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 154. člen

Cited Case Law

AI generated
Višje sodišče v Ljubljani št. II Cpg 852/2001 z dne 27. 9. 2001
Ustavno sodišče v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007
Glede na navedeno je lahko neobrazložen le tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za svoje trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi (tako Ustavno sodišče v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

V primeru pobotnega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati vloženega predloga za izvršbo za isti znesek oziroma terjatev ni podana litispendenca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v delu, v katerem dolžnik v ugovoru uveljavlja kompenzacijo - pobot, torej v znesku 2.415,60 EUR s pripadki, kot neobrazložen zavrne. Navaja, da je dolžnik vložil predlog za izvršbo za znesek, ki ga je v predmetni zadevi uveljavljal v pobot (zadeva VL 131461/2014), zaradi česar je podana litispendenca. Glede na to meni, da z uveljavljanjem tega zneska v pobot ne more obrazložiti ugovora, na kar bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev postopka. Ker se po mnenju upnika v tem trenutku o isti domnevni terjatvi dolžnika vodita dva postopka, je kršeno tudi materialno pravo, saj tak ugovor ne more biti obrazložen. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da je dolžnikov ugovor obrazložen. Pritožbena navedba, da ugovor ni obrazložen v delu, v katerem dolžnik uveljavlja svojo protiterjatev zoper upnika po računu številka 000 v višini 2.415,60 EUR, ni utemeljena. V predmetni zadevi ne gre za litispendenco, saj ne gre za uveljavljanje istega zneska istega upnika v dveh različnih predlogih za izvršbo, temveč gre pri uveljavljanju terjatve v višini 2.415,60 EUR v ugovoru zgolj za ugovorno navedbo, s katero je dolžnik obrazložil svoj ugovor. Dolžnik lahko v več izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine ugovarja v pobot isto terjatev, stvar pravdnega postopka pa je, ali bo s takšnim pobotnim ugovorom uspel (prim. s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 852/2001 z dne 27. 9. 2001). Enako dolžnik lahko poleg pobotnega ugovora v izvršbi na podlagi verodostojne listine izterjuje isto terjatev v drugem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, na eventualni obstoj litispendence pa bo moralo paziti pravdno sodišče v pravdnem postopku, v katerega se je prevesil izvršilni postopek. Glede na to, da ni podana litispendenca, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen.

6. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni odločeno, temveč domnevni obstoj upnikove terjatve izhaja iz verodostojne listine, to je formalizirane trditve upnika. Sodišče zato v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZIZ dolžniku šele s sklepom o izvršbi naloži, da v roku poravna terjatev ter hkrati dovoli izvršbo v poplačilo te terjatve. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, izvršilno sodišče v skladu z 62. členom ZIZ poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora preizkuša le njegovo obrazloženost. Če ugotovi, da je ugovor obrazložen, v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ razveljavi sklep o izvršbi v dovolilnem delu, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem. Ugovor pa je obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ), sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen. Zatrjevati pa mora pravno pomembna dejstva, ki bi, če bi se v morebitni pravdi izkazala za resnična, lahko privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka. Glede na navedeno je lahko neobrazložen le tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za svoje trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi (tako Ustavno sodišče v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007). Dolžnik z v pobot ugovarjanim zneskom uveljavlja tako pravno pomembno dejstvo, ki bi, če bi se v morebitni pravdi izkazalo za resnično, lahko privedlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, za to dejstvo pa je priložil listinske dokaze, zato je njegov ugovor obrazložen.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter 38. člen ZIZ).