Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Ip 837/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.IP.837.2015 AI generated

Appeal allowed; execution costs awarded prematurely before enforcement order became final. Execution started pre-finality per law, but costs require finality.

Case Number VSL sklep I Ip 837/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The higher court allowed the appeal and revoked the first-instance decision ordering the debtor to pay execution costs. The debtor argued that the execution agent should not have acted because the enforcement order was not yet final, while the creditor claimed costs were necessary. The court held that while execution could legally commence before the order became final, the specific costs for seizure could not be awarded until the underlying objection to the enforcement order was resolved.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 46. člen ZIZ; 5. odstavek 38. člen ZIZ: Execution may commence before the enforcement order becomes final, but costs for specific acts like seizure cannot be awarded to the creditor until the objection to the enforcement order is finally decided.

Keywords

AI generated
premature cost award execution before finality seizure costs enforcement objection ZIZ Article 46 ZIZ Article 38 reversal of first instance

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi 1. odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.

Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnica s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti upniku, preuranjena. O dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali so bili izvršilno dejanje rubeža in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnica upniku v roku 8 dni povrniti 152,63 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica, ki navaja, da je zoper sklep o izvršbi vložila pravočasen ugovor, katerega vsebino tudi povzema. Sodišče o ugovoru še ni odločilo, zaradi ugovora pa izvršba še ni pravnomočna. Upnik je kljub temu priglasil stroške izvršitelja, ki po mnenju dolžnice pred pravnomočnostjo izvršbe postopkov zoper domnevno dolžnico sploh še ne bi smel opravljati. Stroški so torej nastali po nepotrebnem in povsem neupravičeno. Predlaga spremembo sklepa tako, da se zahtevek upnika za povrnitev stroškov zavrne, podredno pa razveljavitev sklepa in odstop zadeve v reševanje pravdnemu sodišču, zahteva pa tudi povrnitev vseh priglašenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je 28. 10. 2014 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave glavnice 3.010,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2010 dalje do plačila, sodnih stroškov 149,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2010 dalje do plačila in stroškov sodne takse 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2010 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 2. 4. 2014 predlagano izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžničinih premičnih stvari, z izvršbo na nepremičnine in z rubežem denarnih sredstev dolžnice pri organizacijah za plačilni promet dovolilo, hkrati pa je določilo tudi izvršitelja. Dolžnica je izdanemu sklepu o izvršbi dne 25. 4. 2014 pravočasno ugovarjala, sodišče pa o njenem ugovoru še ni odločilo.

5. Sklep o izvršbi je bil skupaj z odredbo za nasilni vstop vročen izvršitelju M. H. 3. 4. 2014. Izvršitelj je 9. 5. 2014 začel izvajati izvršilna dejanja, kot izhaja iz poročila sodišču in upniku o rubežu predmetov (list. št. 33 v spisu). V zvezi s svojim delom je 12. 5. 2014 izdelal tudi obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja (list. št. 32 v spisu) in izdal račun (priloga A5 v spisu), na podlagi katerega je upnik kot nadaljnje izvršilne stroške z vlogo z dne 27. 6. 2014 priglasil stroške v višini 152,63 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom navedene stroške naložilo v plačilo dolžnici. Svojo odločitev je oprlo na določbo petega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

7. Dolžnica s pritožbo tako odločitev utemeljeno izpodbija. Ni sicer mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo. Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnica s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti upniku, preuranjena. O dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali so bili izvršilno dejanje rubeža z dne 9. 5. 2014 in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.

8. Sodišče prve stopnje je tako preuranjeno odločalo o stroških izvršitelja in jih na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ preuranjeno naložilo dolžnici v plačilo, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi, nato pa glede na izid tega postopka ponovno presoditi, ali je upnik upravičen do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z delom izvršitelja pri opravljanju izvršilnega dejanja rubeža 9. 5. 2014.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).