Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II Ips 104/2013 ECLI:SI:VSRS:2015:II.IPS.104.2013 AI generated

Appeal dismissed; single property value insufficient for review when claims against multiple co-owners are subjectively cumulative.

Case Number VSRS sklep II Ips 104/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against the second-instance court's judgment regarding the removal of encumbrances on two properties. The plaintiffs sought relief against multiple co-owners, but the court found the single property value cited by the plaintiff insufficient to meet the review threshold. The court ruled that in cases of subjective cumulation against separate co-owners, values must be assessed individually and cannot be aggregated, rendering the appeal inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 41. člen 2. odstavek; ZPP 367. člen 5. odstavek: In cases of subjective cumulation of non-monetary claims against ordinary co-litigants, the admissibility of an appeal is assessed based on the value of each individual claim, and a single aggregate value is insufficient.

Keywords

AI generated
subjective cumulation review threshold co-owners appeal admissibility property value assessment

Cited Legislation

AI generated
ZPP 41. člen 2. odstavek
ZPP 367. člen 5. odstavek
ZPP 377. člen

Cited Case Law

AI generated
II Ips 115/2014
Supreme Court dismisses appeal; one-year statute of limitations for legal defects expired when third-party ownership became known.
II Ips 111/2012
Appeal dismissed because non-monetary claim value was not stated in counterclaim, violating procedural rules.
III Ips 105/2011
Supreme Court dismisses appeal on equal liability for damages in securities trading between two brokers.
II Ips 201/2012
Slovenian Supreme Court dismisses appeal because combined claim value under 40,000 euros fails review threshold.
III Ips 185/2008
Slovenian Supreme Court dismisses appeal regarding removal of a flower kiosk and payment claim.
II Ips 346/2006
Appeal dismissed because failure to specify disputed value prevents any party from exercising the right of appeal.
II Ips 472/2005
Slovenian Supreme Court dismisses a late layman's appeal due to improper value assessment and procedural defects.
II Ips 449/2005
Court rejects liability for icy ladder fall, ruling plaintiff's improper climbing caused the accident, not the ladder itself.
II Ips 150/2012
Appeal dismissed because undifferentiated claim value below threshold and parties were not joint opponents.
II Ips 162/2012
Slovenian Supreme Court dismisses appeal when value is undifferentiated among multiple creditors.
II Ips 90/2013
Appeal dismissed because individual claim values must be assessed separately for regular co-defendants under ZPP Art. 41(2).
II Ips 87/2011
Slovenian Supreme Court dismisses appeal where plaintiff lacks standing due to prior contract assignment.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Za presojo vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje in s tem dovoljenosti revizije sta odločilni vrednosti, ki sta ju pravdni stranki navedli v tožbi in nasprotni tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP), vrednosti pa je potrebno obravnavati ločeno.

Tožencem ne koristi, da odločitev o zahtevkih temelji na skupnih razlogih v smislu petega odstavka 367. člena ZPP, saj ti pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov zoper navadne sospornike ne povzročijo seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo drugemu podrednemu zahtevku tožnika. Odločilo je, da so toženci dolžni zagotoviti:

- izbris vknjižene pravice prepovedi odtujitve na parc. št. 586/1 k.o. ..., ki je vknjižena v korist imetnika A. A., in vknjižene pravice prepovedi odtujitve na parc. št. 586/1 k.o. ..., ki je vknjižena v korist imetnice B. B., ter

- izbris hipoteke na parc. št. 586/1 k.o. ..., vknjižene na podlagi Sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. In 04/00004 v korist upnikov A. A. in B. B. ter

- izbris hipoteke na parc. št. 586/1 k.o. ...., vknjižene na podlagi Sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. In 48/2009 z dne 6. 7. 2009 v korist upnika D. D., ter

- izbris vknjižene pravice prepovedi odtujitve na parc. št. 587/0 k.o. ...., ki je vknjižena v korist imetnika A. A., in vknjižene pravice prepovedi odtujitve na parc. št. 587/0 k.o. ...., ki je vknjižena v korist imetnice B. B., ter

- izbris hipoteke na parc. št. 587/0 k.o. ...., vknjižene na podlagi Sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. In 04/00004 v korist upnikov A. A. in B. B., ter

- izbris hipoteke na parc. št. 587/0 k.o. ...., vknjižene na podlagi Sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. In 48/2009 z dne 6. 7. 2009 v korist upnika D. D., ter

-izbris morebitnih drugih bremen na nepremičninah parc. št. 586/1 k.o. .... in parc. št. 587/0 k.o. .... in

da je tožnik dolžan sočasno z izbrisom zadnjega bremena na parc. št. 586/1 k.o. .... in parc. št. 587/0 k.o. .... s strani tožencev le-tem nerazdelno plačati preostanek kupnine v znesku 60.161,00 EUR (prvi odstavek III. točke izreka).

Odločilo je še, da so toženci dolžni po izpolnitvi omenjene obveznosti tožnika, tožniku izročiti v posest oseb in stvari prazne nepremičnine parc. št. 586/1 k.o. .... z ID ... in parc. št. 587/0 k.o. .... z ID znakom .. in tožniku izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bo pri teh dveh nepremičninah vknjižila lastninska pravica v korist tožnika do celote, sicer bo takšno listino nadomestila sodba (drugi odstavek III. točke izreka), in odločilo o stroških pravdnega postopka (tretji odstavek III. točke izreka). Po nasprotni tožbi je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožencev, s katerim so zahtevali, da sodišče ugotovi, da je sporazum, sklenjen 8. 5. 2003 med toženci kot prodajalci in tožnikom kot kupcem, razvezan (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem delu (III. in IV. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper navedeno odločitev so toženci vložili revizijo. Predlagajo, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne in ugodi tožbenemu zahtevku tožencev, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede dovoljenosti revizije navajajo, da vrednost spornega predmeta presega 40.000 EUR; za takšne primere je zakonodajalec presodil, da bistveno vplivajo na premoženjski položaj revidenta in lahko posežejo v njegove pravice in ogrozijo njegov premoženjski položaj, zato je potrebno v vsakem primeru revizijo dovoliti. Dovoljenost revizije utemeljujejo tudi s tem, da gre v obravnavanem primeru za pomembno pravno vprašanje, glede katerega odločitvi nižjih sodišč bistveno odstopata od ustaljene sodne prakse, in postavljajo vprašanje glede presoje dokazov in uporabe določil o izvedbi obravnave pred pritožbenim sodiščem. Glede na naravo odločitve sodišče ostalih revizijskih trditev ni povzelo.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3 in nadaljnji; v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena ZPP). Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o tožbenih zahtevkih iz tožbe in tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe, ki so nedenarne narave. Glede na to, da ima nasprotna tožba status samostojne tožbe in zato zanjo praviloma veljajo enake zahteve kot za tožbo, sta za presojo vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje in s tem dovoljenosti revizije odločilni vrednosti, ki sta ju pravdni stranki navedli v tožbi in nasprotni tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP), vrednosti pa je potrebno obravnavati ločeno. Tožbeni zahtevki iz nasprotne tožbe in vrednost spora po nasprotni tožbi namreč ne morejo imeti vpliva na presojo o dovoljenosti revizije glede odločitve o tožbenih zahtevkih tožbe in obratno(1).

O nedovoljenosti revizije zoper odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe.

7. V primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožnik v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Če tega ne stori in če tudi kasneje v okoliščinah, ki jih določa zakon, ne pride do ocene vrednosti spornega predmeta (45. člen ZPP v zvezi s 108. členom ZPP), tožnik nima pravice do revizije(2). V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč ni več mogoče izpeljati postopka po 108. členu ZPP(3). Zato je v primeru, če vrednost spornega predmeta v tožbi ni bila navedena in sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu tožbe tožeče stranke ni pozvalo na dopolnitev tožbe, možen le sklep, da nobena od strank nima pravice do revizije(4).

8. Toženci v nasprotni tožbi niso navedli ocene vrednosti spornega predmeta, le-ta pa v skladu z zgoraj omenjenimi zakonskimi možnostmi tudi ni bila navedena kasneje (tožnik na izostanek vrednosti spora ni opozoril, spregledalo pa ga je tudi sodišče prve stopnje). Ker vrednost spornega predmeta ni bila označena, si pravdne stranke niso zagotovile revizije, zato revizija tožencev v delu, s katero izpodbijajo pravnomočno odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe, ni dovoljena.

O nedovoljenosti revizije zoper odločitev o zahtevkih iz tožbe.

9. Tožnik je s tožbo zahteval izpolnitev pogodbenih obveznosti iz prodajne pogodbe, s katero so mu toženci prodali vsak svoj do 1/3 solasten delež nepremičnin parc. št. 586/1 in 587 k.o. ... in v primarnem, prvem podrejenem zahtevku in drugem podrejenem zahtevku, katerih namen je kljub njihovi različni stopnji konkretizacije bremen in sočasnega plačila vendarle isti (tj. prenos neobremenjene lastninske pravice na nepremičninah na tožnika), objektivno kumuliral sklop naslednjih tožbenih zahtevkov: zahtevek za izbris vseh bremen pri obeh nepremičninah, zahtevek za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine in zahtevek za izročitev nepremičnin v posest tožnika, prazne oseb in stvari. S tako postavljenim sklopom nedenarnih tožbenih zahtevkov torej od vsakega toženca uveljavlja izpolnitev pogodbenih obveznosti, ki odpadejo nanj kot solastnika nepremičnin in jih lahko glede na naravo pravnega razmerja izpolni posamezni toženec le sam, upoštevaje pravilo, da solastnik s svojim solastniškim deležem na nepremičnini razpolaga samostojno, brez soglasja drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena SPZ). Solastniki nepremičnin v takšnem primeru nastopajo kot navadni sosporniki, saj se lahko spor po naravi pravnega razmerja reši različno za vsakega od njih; tožbenim zahtevkom je mogoče ugoditi le glede nekaterih solastnikov, glede ostalih pa zavrniti.

10. V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se pri subjektivni kumulaciji zahtevkov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, kar pomeni, da se le-ta v obravnavanem primeru ugotavlja za vsakega toženca posamično in seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena ZPP ne pride v poštev. Tožnik je objektivno kumulirane nedenarne zahtevke, ki jih je uveljavljal zoper tožence, opredelil zgolj z en(otn)o, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta 75.112,67 EUR, ki ji toženci niso ugovarjali, sodišče pa vanjo po korekcijski dolžnosti ni poseglo. Ta vrednost za dovoljenost revizije ne zadošča, saj ne omogoča zaključka o tem, koliko znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki odpade na posameznega toženca. Navedene pomanjkljivosti v postopku z revizijo ni mogoče odpraviti, prav tako pa teh vrednosti Vrhovno sodišče ne more ugotavljati samo. Takšno ravnanje revizijskega sodišča bi bilo povsem arbitrarno in bi pravdne stranke postavilo v neenakopraven položaj. Zato ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru subjektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta(5). Tožencem tudi ne koristi, da odločitev o zahtevkih temelji na skupnih razlogih v smislu petega odstavka 367. člena ZPP, saj ti pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov zoper navadne sospornike ne povzročijo seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov (omenjena določba namreč ne posega v ureditev subjektivne kumulacije(6)). Zgolj okoliščina o pomembnosti pravnih vprašanj, brez upoštevanja vrednosti spornega predmeta (za kar se toženci izrecno zavzemajo v reviziji), pa glede na zgoraj opisano zakonsko ureditev revizije ne more utemeljiti njene dovoljenosti.

Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo tožencev zavrglo (377. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbe II Ips 115/2014 z dne 18. 9. 2014, II Ips 111/2012 z dne 20. 2. 2014, III Ips 105/2011 z dne 17. 9. 2013, II Ips 201/2012 z dne 13. 12. 2012 in III Ips 185/2008 z dne 5. 7. 2008.

Op. št. (2): Glej Pravno mnenje, občna seja VSS z dne 16. 12. 1993, in odločbe III 185/2008 z dne 5. 7. 2011, II Ips 584/2007 z dne 9. 7. 2008, II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006, III Ips 76/2006 z dne 26. 9. 2006.

Op. št. (3): Ibidem.

Op. št. (4): Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-2089/06 in U-I-106/07 z dne 18. 10. 2007, 9. točka, v zvezi z odločbo III Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006.

Op. št. (5): Prim. odločbe II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006, II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007 in II Ips 449/2005 z dne 30. 8. 2007.

Op. št. (6): II Ips 150/2012 z dne 13. 2. 2014, II Ips 162/2012 z dne 30. 1. 2014, II Ips 90/2013 z dne 16. 1. 2014, II Ips 87/2011 z dne 19. 6. 2014 in v njej navedene odločbe.