Appeal dismissed due to lack of legal interest; no better outcome possible from retrial.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against the first-instance court's determination of inheritance shares, ruling that the appellants lacked legal interest in the appeal. The appellants argued that the lower court failed to consider prior judgments regarding a disputed gift and violated procedural rules, while also claiming the court erred in not addressing claims for the return of gifts. The appellate court held that even if the disputed gift were included in the estate calculation, the appellants would not receive a more favorable result, rendering the appeal inadmissible under the law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, ZPP; Zakon o dedovanju, ZD: An appeal is inadmissible if the appellant cannot achieve a better legal position through the appeal, as demonstrated when the inclusion of disputed assets in the estate calculation does not improve the appellant's share.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Ker pritožnici s pravnim sredstvom ne moreta doseči boljšega položaja, za pritožbo nimata pravnega interesa.
Prikrajšanje nujnega dednega deleža je treba uveljavljati in le v takšnem primeru pride v poštev uporaba 34. člena ZD ter ugotavljanje vrednosti zapuščine za potrebe izračunanja nujnega dednega deleža.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine in zakonite dediče v prvem dednem redu ter glede na podane dedne izjave odločilo, da Š. L. in N. K. prejmeta vsaka do ½ zapuščine.
Zoper sklep se pritožujeta dedinji Š. L. in N. K. iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožnici navajata, da je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo mimo vsebine sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1749/2009 in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1726/2013. Sklepa se tudi ne da preizkusiti, sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka po 12., 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Nadalje navajata, da ne drži, da je bil tožbeni zahtevek v zvezi z ugotovitvijo, da je bil sklenjen pravni posel darila za nepremičnino s parc. št. 1126/4, k. o. X, ki se vračuna v dedni delež M. P., zavrnjen in povzemata odločbe pravdnega sodišča. Sodišče tega vprašanja ne bi smelo rešiti drugače, kot izhaja iz navedenih sodb, kršeno je načelo res iudicata. Nato povzemata sklep II Cp 6371/2006 ter uveljavljata kršitev določb postopka po 12. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo določila 34. člena Zakona o dedovanju in ni odločilo o prikrajšanju nujnih dedinj, ni uporabilo določila 48. člena ZD, 1. odstavka 46. člena ZD ter 4. odstavka 28. člena ZD. Sklep tudi ne vsebuje vseh sestavin skladno z 214. členom ZD, pri zapustnici manjka dekliški priimek, pri dedičih ni naveden njihov poklic.
Pritožba je nedopustna.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v zapuščino spada zgolj nepremičnina s parc. št. 1126/1, k. o. X, ki sta jo v celoti podedovali pritožnici in sicer sta prejeli vsaka do ½ zapuščine. Tudi če bi sodišče prve stopnje darila, ki jih je prejel M. P., vštelo v njegov delni delež, rezultat za pritožnici ne bi mogel biti bolj ugoden, ob tem, da je ostalo sporno tudi vračunanje daril v dedna deleža pritožnic. Ker torej pritožnici s pravnim sredstvom ne moreta doseči boljšega položaja, za pritožbo nimata pravnega interesa.
Nedovoljeno pritožbo v skladu s 1. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, ZD, zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje. Če ta pritožbe ne zavrže, to stori sodišče druge stopnje (346., 351. in 352. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
Sodišče druge stopnje podaja le še kratko materialnopravno pojasnilo pritožnicama, glede na z njune strani zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava zaradi neuporabe 34. člena, 1. odstavka 25. člena, 48. člena, 1. odstavka 46. člena ter 4. odstavka 28. člena ZD. Pritožnici sta v postopku zahtevali vračunanje daril v dedni delež M. P., nista pa uveljavljali prikrajšanja nujnega dednega deleža oziroma vračila daril (kar se lahko zahteva v treh letih od zapustnikove smrti, 41. člen ZD), sodišče pa na prikrajšanje nujnega dednega deleža ne pazi po uradni dolžnosti. Tako pri vračunavanju darila v primeru, če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ostalim dedičem ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil, takšna je situacija tudi v konkretnem primeru. Pritožnici, glede na to, da sta podedovali celotno zapuščino, zaradi nevračunanja darila nista v nič slabšem položaju (2. odstavek 48. člena ZD). 3. odstavek 48. člena sicer določa, da pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu, vendar, kot že navedeno, je prikrajšanje nujnega dednega deleža treba uveljavljati in le v takšnem primeru pride v poštev uporaba 34. člena ZD ter ugotavljanje vrednosti zapuščine za potrebe izračunanja nujnega dednega deleža (28. člen ZD).