Appeal allowed; inheritance of agrarian community property depends on whether assets were returned to the decedent.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Ali je treba uporabiti 8. člen ZPVAS in kdaj ostanejo premoženjske pravice last občine, je odvisno od vprašanja, ali je premoženje vrnjeno zapustniku oziroma dedičem. Občina v primeru, da mora sama prevzeti premoženjske pravice po 8. členu ZPVAS, ni dolžna dedičem izplačati nujnega deleža.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v postopku že izdalo delni sklep o dedovanju z dne 11.1.2012. S sedanjim sklepom pa je odločilo o premoženju, ki ga je zapustnik pridobil kot član Agrarne skupnosti L. V II. izreka je določilo kot prevzemnike premoženja po 8. členu Zakona o ponovni vzpostavitvi Agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) in sicer dediče po zapustniku in Občino T. V zemljiški knjigi je naložilo, da na 1/20 deleža na opisanih nepremičninah vpiše kot lastnika Občino T. in v IV. izreka, da mora izplačati nujne dedne deleže dedičem v višini 505,75 EUR.

2. Proti temu sklepu se pritožuje Občina T. Citira 8. člen ZPVAS. Protivi se plačilu nujnih deležev dedičem. Tega ne določa ZPVAS in tudi ne kakšen drugi predpis. V konkretnem primeru je bilo zapustniku premoženje vrnjeno na podlagi odločbe RS z dne 26.10.1999 in sklepa z dne 11.11.1999. Če lastnik nepremičnine oziroma dediči ne uveljavljajo lastninske pravice, postane lastnik občina. To pa so dediči uveljavljali vračilo lastninske pravice, dobili vrnjenega, zato določb ZPVAS ni mogoče uporabiti. Uporabi pa se 9. člen Zakona o dedovanju. To postane zapuščina brez dedičev in last RS. Tedaj ne plača RS nujnih deležev in tudi občina ne.

3. Na vročeno pritožbo dediči niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba opozarja, da je bilo sporno premoženje vrnjeno zapustniku z dvema odločba UE T. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa sodišče prve stopnje navaja, da je bil zapustnik član Agrarne skupnosti in da lahko dedujejo to premoženje le tisti, ki so člani Agrarne skupnosti, drugi dediči pa zahtevajo nujni delež. Pritožba utemeljeno opozarja, da iz sklepa in iz spisa sledi, da nihče izmed dedičev nima interesa, da bi postal član Agrarne skupnosti.

6. V primeru, ko so premoženjske pravice vrnjene zapustniku, oziroma njegovim pravnim naslednikom, če je ta umrl, se po zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po Zakonu o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član Agrarne skupnosti, drugi pa le zahtevajo nujni delež v gotovini (drugi odstavek 8. člena ZPVAS). Tako se izkaže, da je treba po uradni dolžnosti pridobiti obe odločbi, ki jih pritožnik citira in ugotoviti, ali je bilo premoženje oziroma premoženjskih pravic vrnjeno zapustniku, kateremu so bile te pravice pred tem odvzete. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice že mrtev ali razglašen za mrtvega, pa se po zakonu vrnjeno premoženje oziroma pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in je treba opraviti dedovanje po Zakonu o dedovanju. Pritožba tudi utemeljeno, da če dediči ne želijo dedovati, premoženje pripade RS. Če pa dediči želijo dedovati, pa bo treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji po 8. členu ZPVAS. Uporaba 8. člena je torej odvisna od odgovora na vprašanje, kdo je uveljavljal vračanje premoženja oziroma premoženjskih pravic, komu so te pravice bile vrnjene in ali dediči izpolnjujejo pogoje po 8. členu oziroma so člani Agrarne skupnosti. Če dediči ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice v celoti, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine s preostalega dela območja bivše Agrarne skupnosti občine. Občina postane članica Agrarne skupnosti in zagotovi izvajanje drugim ter novim članom Agrarne skupnosti. V tem primeru pritožba utemeljeno opozarja, da iz Zakona ne sledi, da bi občina morala izplačati eventualnim nujnim dedičem nujni delež v gotovini. Tudi Zakon o dedovanju tega ne pozna.

7. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP).