Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 222/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.222.2015 AI generated

Appeal dismissed; court upheld invalid service of judgment due to failure to leave notice at door.

Case Number VSL sklep I Cp 222/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment that voided the clause of legal force on a ruling. The petitioner argued the court erred in declaring service invalid because the opposing party received the document at her address, even though she lacked a mailbox. The court ruled that since the petitioner did not reside at that address, the service was legally ineffective, and the appellate court correctly applied Article 42 of the Enforcement and Security Act to void the legal force clause by default.

Legislator headnote

AI generated

Article 42 of the Enforcement and Security Act; Article 142 of the Civil Procedure Act: A court ruling declaring legal force is void by default if service was not properly effected, requiring the recipient to be notified at their actual residence when no mailbox exists.

Keywords

AI generated
service of process legal force clause default voiding mailbox provision residence verification appellate review civil procedure

Cited Legislation

AI generated
Article 42 of the Enforcement and Security Act
Article 142 of the Civil Procedure Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice kot jih določa ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo klavzulo pravnomočnosti na sklepu R 100/2014 z dne 9. 6. 2014.

Zoper sklep je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče prve stopnje v tem postopku izdalo sklep o priznanju tuje sodne odločbe, ki je tudi že postal pravnomočen in izvršljiv. Sodišče je z izpodbijanim sklepom razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti tega sklepa, ker naj bi bila odločba nasprotni udeleženki poslana na naslov S., kjer naj ta ne bi prebivala. Iz vročilnice izhaja, da je bila pošta nasprotni udeleženki vročena na naslov S. in ker ni imela hišnega predalčnika, ji je bilo obvestilo puščeno na vratih bloka. V vročilnici ni navedeno, da nasprotna udeleženka ne živi na tem naslovu, ampak le, da ji pošte ni mogoče vročiti, ker nima hišnega predalčnika. Sodišče je tako pravilno štelo, da je bilo sodno pisanje pravilno vročeno, zato ni imelo podlage, da bi samo, po uradni dolžnosti, razveljavilo klavzulo pravnomočnosti. Določbe 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v tem postopku ni mogoče uporabiti, saj ne gre za izvršilni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je treba določbo 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti. Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 42. člena ZIZ. Sodišče, ki je dalo neutemeljeno potrdilo, ga lahko, tudi po uradni dolžnosti, s sklepom razveljavi. Vročitev sklepa z dne 9. 6. 2014 je bila za nasprotno udeleženko opravljena na naslovu S. V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ugotavlja, da je ob uvedbi pravdnega postopka IV P 195/2014 ugotovilo, da nasprotna udeleženka na tem naslovu ni bivala, temveč na naslovu S. Te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. V posledici je tako pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženki sklep o priznanju tuje sodne odločbe ni bil vročen, zato se tudi vročitev ne more šteti za pravilno opravljeno. Na podlagi določbe drugega odstavka 42. člena ZIZ je zato pravilno in zakonito, po uradni dolžnosti, klavzulo o pravnomočnosti sklepa z dne 9. 6. 2014 razveljavilo. (1)

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vročitev tudi sicer ni bila pravilno opravljena, glede na to, da bi moral vročevalec osebi, ki nima hišnega predalčnika, ustrezno obvestilo pustiti na vratih stanovanja (tretji odstavek 142. člena ZPP). Iz vročilnice, kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, pa je razvidno, da je bilo pisanje puščeno na vratih bloka. Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice kot jih določa ZPP.