Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 3542/2014 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.3542.2014 AI generated

Appeal allowed: conditional counterclaim becomes independent claim; prior settlement does not bar review.

Case Number VSL sklep I Cp 3542/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance judgment dismissing a conditional counterclaim after a settlement was reached. The plaintiff argued that the claim, originally filed as a conditional counterclaim, had become an independent action after being transferred to a different court, rendering the settlement irrelevant. The court agreed, holding that once a conditional counterclaim transforms into an independent one, the condition for its dismissal vanishes, and the first-instance court erred by citing the settlement as a bar to review.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 183. člen; 365. člen: Če se eventualna nasprotna tožba zaradi odstopa pristojnemu sodišču spremeni v samostojno tožbo, izgubi pogojevanje svoj značaj in sodišče ne more zavrniti tožbe na podlagi sodne poravnave sklenjene med strankami.

Keywords

AI generated
conditional counterclaim independent action settlement dismissal procedural error ZPP conditional claim transfer of jurisdiction appellate review

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Sklep Višjega sodišče v Kopru z dne 10. 1. 2012, opr. št. Cp 1075/2011
(1): Sklep Višjega sodišče v Kopru z dne 10. 1. 2012, opr. št. Cp 1075/2011, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7.
sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 9. 2010, opr. št. I Cpg 606/2010
Cp 1075/2011, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 9. 2010, opr. št. I Cpg 606/2010, sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.
sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 1. 2000, opr. št. I Cp 2002/1999
I Cpg 606/2010, sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 1. 2000, opr. št. I Cp 2002/1999.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, se ta ne zavrže, temveč se obravnava kot samostojna tožba v ločenem postopku. Ker je bila obravnavana tožba sprva vložena kot eventualna nasprotna tožba, pa je sodišče ni dovolilo in jo je odstopilo pristojnemu sodišču, je postala samostojna, prvotno postavljen pogoj za njeno obravnavanje pa je izgubil vsak smisel, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči z obrazložitvijo, da se pogoj ni izpolnil, ker je bila v osnovni pravdi sklenjena sodna poravnava.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo z dne 13. 6. 2002.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Kot bistveno navaja, da je tožbeni zahtevek sprva res postavila z nasprotno tožbo v pravdi P 122/97, vendar je okrajno sodišče ni dopustilo in jo je odstopilo okrožnemu sodišču. Uveden je bil nov pravdni postopek, v katerem se je tožničin zahtevek obravnaval kot samostojna tožba. Nasprotna tožba je edini možen primer pogojnega uveljavljanja tožbenega zahtevka, ker pa je ta izgubila svoj značaj in postala samostojna, kot taka ne more biti eventualna ali pogojna. Vztraja, da svojega zahtevka ni omejila z nikakršnim pogojem. Pripominja, da ga je večkrat tudi spremenila in ga ni z ničimer pogojevala. Poudarja, da izpodbijani sklep zanjo predstavlja procesno presenečenje, ki samo po sebi krši njeno pravico do enakega varstva. Dvanajst let je plačevala odvetnike, hodila na naroke in zbirala procesno gradivo, sodišče pa jo je vsa ta leta zavajalo, da je njena tožba prava in ne pogojna. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je v pravdi pred Okrajnim sodiščem v Kranju P 122/97 (kasneje P 154/2004 in P 176/2009), v kateri je nastopala kot toženka, vložila eventualno nasprotno tožbo, s katero je zahtevala, da v primeru, da sodišče ugodi tožbenemu zahtevku R. K. (tam tožnika), odloči tudi o tem, nasprotnem zahtevku. Okrajno sodišče v Kranju nasprotne tožbe ni dopustilo in je tožbo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju. V osnovni pravdi, ki je še naprej tekla pred Okrajnim sodiščem v Kranju, sta stranki 13. 1. 2010 sklenili sodno poravnavo. Ker se ta postopek torej ni končal z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja/neizpolnitve pogoja nasprotno tožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je narava njene tožbe tekom postopka spremenila. Kadar namreč toženec vloži nasprotno tožbo, pa sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, nasprotne tožbe ne zavrže, temveč mora šteti, da gre za samostojno tožbo – ki se vpiše kot samostojen spis in se po potrebi odstopi pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče v Kranju je zahtevek iz nasprotne tožbe že davno odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju in od tistega trenutka dalje je na podlagi te tožbe pred njim tekel nov in neodvisen postopek, ki traja že 12 let. Prvostopenjsko sodišče je zmotno štelo, da se v tem, „novem postopku“ še vedno obravnava nasprotna tožba, in izhajalo, da je bila ta postavljena kot eventualna nasprotna tožba. Čeprav zakon eventualne nasprotne tožbe direktno ne ureja, sodna praksa sicer ne vidi ovire za uveljavljanje pogojnega nasprotnega zahtevka. (1) Čeprav ima sodišče prve stopnje prav, da sodne poravnave ni mogoče šteti kot ugoditev tožbenemu zahtevku, je spregledalo, da je v trenutku, ko je nasprotna tožba postala samostojna, postavljeni pogoj izgubil vsak smisel: nobena tožba ne more biti vložena pogojno, edina izjema je nasprotna tožba. A ker tu obravnavana tožba zaradi zgoraj pojasnjenega ni (več) nasprotna, tudi ni vložena pod pogojem. Ob tem je treba pritrditi pritožnici, da je zahtevek večkrat spremenila, ob spremembah pa ni bilo govora o pogojevanju.

7. Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja, da je bila (nasprotna) tožba v odgovor tožencu vročena že leta 2003 (kar 7 let preden je bila sklenjena sodna poravnava), torej je bil toženec z njenim obstojem seznanjen. Pravdni stranki bi, če bi želeli, v sodno poravnavo vključili tudi predmet tu obravnavane tožbe, pa tega nista storili. Odločitev prvostopenjskega sodišča je nepravilna, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) in zadevo vrača sodišču prve stopnje, ki naj nadaljuje s postopkom in meritorno odloči.

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Sklep Višjega sodišče v Kopru z dne 10. 1. 2012, opr. št. Cp 1075/2011, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 9. 2010, opr. št. I Cpg 606/2010, sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 1. 2000, opr. št. I Cp 2002/1999.