Appeal court vacates first instance ruling dismissing appeal due to lack of statutory presumption of withdrawal upon non-response.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court vacated the first instance decision which had deemed the plaintiff's appeal withdrawn due to her failure to respond to a judicial summons. The defendant argued that non-response implied withdrawal, while the plaintiff maintained she never withdrew the appeal and contested the court fee assessment. The court ruled that the Law on Civil Procedure Act contains no provision establishing a presumption of withdrawal when a party does not answer a summons, rendering the first instance ruling arbitrary and unlawful.
Legislator headnote
AI generatedZPP 334 odst. 3; ZPP 105.a odst. 3: The Law on Civil Procedure Act does not establish a legal presumption that an appeal is withdrawn merely because the appellant fails to respond to a court summons or continues the appeal without explicit retraction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
ZPP ne predpisuje domneve umika pritožbe, če pritožnik ne odgovori na poziv sodišča, ali še vztraja pri pritožbi. Tudi za takšen poziv namreč ni nobene pravne podlage.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je štelo za umaknjeno toženkino pritožbo z dne 11. 6. 2014, ki jo je vložil njen zakoniti zastopnik v času, ko je še bila mladoletna. Tako je sklenilo potem, ko se toženka ni odzvala na poziv, ali še vztraja pri pritožbi.
2. Toženka se je pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Poudarja, da pritožbe nikoli ni umaknila. Tudi sodno takso za pritožbo ji je sodišče napačno odmerilo. Na podlagi predloženih dokazil bi moralo toženko oprostiti plačila sodne takse.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Izpodbijani sklep je nezakonit, še več, je povsem arbitraren. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne predpisuje domneve umika pritožbe, če pritožnik ne odgovori na poziv sodišča, ali še vztraja pri pritožbi. Tudi za takšen poziv namreč ni nobene pravne podlage. V obravnavanem primeru je pravico do pritožbe izkoristil toženkin oče, ki se je v njenem imenu pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 5. 2014. Ker je bila toženka takrat še mladoletna, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za dvom o pravilnosti njenega zastopanja. Res bi toženka vloženo pritožbo po doseženi polnoletnosti lahko samostojno umaknila v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP vse do izdaje odločbe sodišča druge stopnje, vendar bi to lahko storila le z izrecno in nedvoumno izjavo, te pa toženka ni podala. Domnevo umika pritožbe bi po tretjem odstavku 105.a člena ZPP lahko povzročilo le neplačilo predpisane sodne takse za pritožbo, če ne bi bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, vendar o tem pa izpodbijani sklep nima nobenih razlogov.
5. Sodišče prve stopnje je torej pri izdaji izpodbijanega sklepa zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep razveljavilo.