Legislator Case Law & Legislation
UPRS sklep III U 86/2014 ECLI:SI:UPRS:2015:III.U.86.2014 AI generated

Administrative court dismisses lawsuit where deceased plaintiffs are replaced by universal heirs before filing.

Case Number UPRS sklep III U 86/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the administrative lawsuit filed by B.B., a temporary legal representative for deceased plaintiffs, ruling the claim inadmissible. The material facts show that the original plaintiffs died before the lawsuit was filed, and B.B. was appointed only as a temporary substitute under administrative procedure law. The court held that universal heirs cannot replace a deceased party's legal identity for procedural purposes, making the filing untimely and the representative's action unauthorized.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu: Universalno pravno nasledstvo ne nadomesti pomanjkanja pravne subjektivite stranke, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, kar povzroči nedovoljenost vloge.

Keywords

AI generated
administrative lawsuit admissibility deceased party standing universal succession procedural temporary legal representative timely filing requirement legal identity continuity Zakon o upravnem sporu

Cited Legislation

AI generated
158. člen Zakona o graditvi objektov
154. člen Zakona o graditvi objektov
51. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
22. člen Zakona o upravnem sporu
76. člen Zakona o pravdnem postopku
28. člen Zakona o upravnem sporu
36. člen Zakona o upravnem sporu

Cited Case Law

AI generated
II Ips 559/2009
Slovenian Supreme Court dismisses appeal when a deceased defendant dies before lawsuit filing, ruling universal succession cannot cure lack of standing.
II Ips 961/2006
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve zahteve za sodno varstvo (tako tudi v zadevah II Ips 961/2006, II Ips 671/2005), zato gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti.
II Ips 671/2005
Vrhovno sodišče razveljavi sodni sklep, ko tožena stranka ni imela pravne osebnosti in ni bila izvedena subjektivna sprememba tožbe.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

V primeru, ko se kot pravdno stranko navede univerzalnega pravnega naslednika osebe, ki je bila prvotno označena kot stranka, umrla pa je pred vložitvijo tožbe, gre s stališča pravne identitete za drugo osebo in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijano odločbo izrekla lastnikom nepremičnine parc. št. *102 k.o. ... (med njimi tudi tožnikom) inšpekcijske ukrepe zaradi nevarne gradnje. Naložila jim je, da do 30. 11. 2013 odstranijo zidove in dele strehe ruševine stavbe na omenjeni parceli nad višino 2 metrov nad koto terena (1. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah na stroške zavezancev ali s prisilitvijo (2. točka). Za nevarno gradnjo so bile izrečene prepovedi (3. točka) iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka) ter da pritožba zoper to odločba ne zadrži njene izvršitve (5. točka). Iz obrazložitve je razvidno, da je navedena ruševina nevarna gradnja, zato ima naložena odstranitev dela stavbe podlago v 154. členu ZGO-1.

Upravni organ druge stopnje je prvostopenjsko odločbo v 1. točki izreka spremenil tako, da je iz nje črtal A.A. kot inšpekcijskega zavezanca, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil.

Zoper navedeno inšpekcijsko odločbo je v imenu tožnikov vložila tožbo B.B. Kot pojasnjuje, to pa izhaja tudi iz predloženih upravnih spisov, je bila omenjenim inšpekcijskim zavezancem v obravnavanem upravnem postopku s sklepom št. 06122-621/2013-34 z dne 22. 7. 2013 postavljena za začasno zastopnico na podlagi 51. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker da njihovo prebivališče ni bilo znano, v postopku pa niso imeli pooblaščenca.

Tožba ni dovoljena.

Iz tožbe (enako iz njene poprave z dne 2. 4. 2014) je razvidno, da so vsi trije tožniki pokojni, vlagateljica tožbe pa v njej izpostavlja vprašanje, kako jo je lahko inšpekcijski organ imenoval za začasno zastopnico ljudem, ki imajo žive dediče, pri čemer v tožbi navaja tudi številke zapuščinskih postopkov, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Kopru (D 501/2012, D 556/2013, D 56/2014). Tudi iz odločbe drugostopenjskega upravnega organa, izdane v zvezi z izpodbijano inšpekcijsko odločbo, izhaja, da je bila B.B. imenovana za začasno zastopnico na podlagi 51. člena ZUP, vendar le za čas, dokler v postopku ne bodo nastopili pravni nasledniki.

Navedeno pomeni, da so tožniki umrle osebe. Te pa v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, ne morejo biti stranka sodnega postopka.

Po prvem odstavku 76. člena ZPP je namreč stranka vsaka fizična in pravna oseba. Sposobnost fizične osebe biti pravdna stranka oz. stranka upravnega spora preneha z njeno smrtjo, kar po prej povedanem pomeni, da tožniki v času vložitve tožbe niso več obstajali.

Iz povratnice k pritožbeni odločbi, ki se nahaja v upravnih spisih, je razvidno, da je bila ta B.B. vročena 8. 2. 2014, tako da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 iztekel 10. 3. 2014. Ker je sodišče tožbo v tej zadevi prejelo 10. 3. 2014, morebitna tožba, v kateri bi bili kot tožniki navedene druge osebe (dediči pokojnih tožnikov), ne bi mogla biti vložena pravočasno, niti je ne bi bilo mogoče obravnavati kot vloge, s katero je bila odpravljena pomanjkljivost prvotne tožbe. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 559/2009 gre namreč v primeru, ko se kot pravdno stranko navede univerzalnega pravnega naslednika osebe, ki je bila prvotno označena kot stranka, umrla pa je pred vložitvijo tožbe, s stališča pravne identitete za drugo osebo in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka. Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve zahteve za sodno varstvo (tako tudi v zadevah II Ips 961/2006, II Ips 671/2005), zato gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti.

Glede na navedeno sodišče ni pozivalo vlagateljice, naj tožbo v tem pogledu popravi in navede kot tožečo stranko dediče pokojnih tožnikov. Poleg tega B.B. kot začasna zastopnica iz 51. člena ZUP te vloge ne more opravljati v upravnem sporu in zato tudi ne vlagati tožbe. Po petem odstavku omenjenega člena namreč začasni zastopnik sodeluje samo v postopku oz. pri dejanju, za katerega je postavljen, in le toliko časa, dokler so podani razlogi za to. To pomeni, da pooblastila začasnega zastopnika, postavljenega v upravnem postopku, ne segajo izven tega postopka. Pri tem sodišče dodaja, da je B.B. tudi sama inšpekcijska zavezanka iz izpodbijane odločbe in da jo izpodbija s tožbo v upravnem sporu III U 71/2014. V tem upravnem sporu pa bo sodišče med drugim presojalo zakonitost postavitve začasnega zastopnika umrlim strankam (gre za procesni sklep, zoper katerega ni samostojnega sodnega varstva), kar je eden od tožbenih očitkov v omenjeni zadevi.

Ker torej tožniki ne morejo biti stranke upravnega spora, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).