Court dismisses appeal when applicant provides false asset data, barring six months of free legal aid.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ker tožnica ni navedla podatkov o imetništvu vrednostnih papirjev, niti ni sporno, da je njihova imetnica, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njeno prošnjo za dodelitev BPP, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, pravilno zavrnila. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Od prosilca za BPP se pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve BPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilka v obrazcu prošnje za dodelitev BPP (l. št. 1), pod podatki o premoženjskem stanju, izrecno navedla oziroma obkrožila, da ni lastnica oziroma imetnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Po uradni dolžnosti je tožena stranka ugotovila, da je prosilka lastnica oziroma imetnica 181 vrednostnih papirjev B., prednostne, ter ugotovila, da poslovni subjekt B. d.d. posluje. Navedeno pomeni, da je prosilka v obrazcu prošnje za BPP navedla neresnične podatke. Glede na določbo petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je morala tožena stranka zato odločiti o zavrnitvi prošnje in ni imela zakonske dolžnosti prosilko pozvati, naj se izjasni o svojih navedbah v prošnji. V skladu z 20. členom ZBPP je za odločitev o zadevi relevantno samo, da je prosilka podatek o lastništvu vrednostnih papirjev zamolčala in na to dejstvo ne vpliva ne vrednost zamolčanega premoženja, niti ni važen namen zamolčanja.

2. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da podatka ni zamolčala namenoma, saj je bila prepričana, da teh vrednostnih papirjev nima več. Več let namreč ne dobiva več izpiskov iz KDD o stanju vrednostnih papirjev, niti ti ne kotirajo na borzi. Po prejemu izpodbijane odločbe je pridobila tudi podatek, da je subjekt B. v likvidaciji. Tako je neresnična navedba tožene stranke, da subjekt posluje. Vloga za dodelitev BPP je bila vložena kot nujna, zaradi 3 mesečnega zastaralnega roka, dogodek pa se je zgodil 10. 12. 2014. Tožnica v tožbi predlaga razveljavitev odločbe in odobritev BPP in predlaga oprostitev plačila stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so tožbene navedbe brezpredmetne. Citira določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ki jo je uporabila kot podlago za odločitev. Nerelevantno je dejstvo, da je subjekt v likvidaciji. Sklicuje se na sodbe Upravnega sodišča, iz katerih izhaja, da vrednost delnic na odločitev ne vpliva. Ker je tožba neutemeljena, predlaga njeno zavrnitev.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati tako finančni - subjektivni pogoj kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

6. Kot izhaja iz predmetnega spisa, tožnica na obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je lastnica 181 vrednostnih papirjev B., podatke o tem pa je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnica ni navedla podatkov o imetništvu zgoraj navedenih vrednostnih papirjev, niti ni sporno, da je njihova imetnica, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njeno prošnjo za dodelitev BPP, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, pravilno zavrnila. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

7. Tožnica tudi s tožbenimi navedbami takšne odločitve ne more izpodbiti. Ugovarja, da ni imela namena zamolčati tega podatka in pojasnjuje okoliščine, zakaj ga ni vpisana v obrazec. Sodišče tožnici pojasnjuje, da je do 30. 8. 2008 veljaven ZBPP (Uradni list RS, št. 48/2001) v tretjem odstavku 20. člena določal, da se prošnja za dodelitev BPP zavrne prosilcu, ki je namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju oziroma o premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Od 1. 9. 2008 veljaven ZBPP (Uradni list RS, št. 23/2008), ki zavrnitev prošnje zaradi navajanja neresničnih podatkov ureja v petem odstavku 20. člena ZBPP, pa te posledice ne veže več na okoliščino, da je prosilec navajal neresnične podatke namenoma. Od prosilca za BPP se namreč pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve BPP.

8. Glede na sedaj veljavno določilo petega odstavka 20. člena ZBPP ima torej navedba neresničnih podatkov za posledico zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev zanjo ne more zaprositi.

9. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka nepravilno upoštevala podatek, da družba KOMPAS RAC posluje, saj je po njenih podatkih družba v postopku likvidacije. Po presoji sodišča gre namreč za podatek, ki na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva.

10. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).