Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Pdp 1662/2014 ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1662.2014 AI generated

Appeal allowed; employer pays own costs because employee's claim was fully recognized in bankruptcy.

Case Number VDSS sklep Pdp 1662/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal against the first-instance decision regarding litigation costs, ordering the employer to bear their own expenses. The employee sued for unpaid wages and benefits, which were subsequently fully recognized in the employer's bankruptcy proceedings. The court ruled that because the claim was validated in bankruptcy, the lawsuit was necessary, thereby exempting the employee from paying the employer's legal fees under the relevant procedural code.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 154. člena ZPP; 3. točka 365. člena ZPP: When a claim is fully recognized in bankruptcy proceedings, the necessity of the lawsuit is established, and the party who caused the dispute must bear their own litigation costs.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings litigation costs necessity of lawsuit employee claims procedural law insolvency cost allocation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa v IV. točki izreka spremeni tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni izplačala plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza, dala povod za tožbo. Da je bila tožba potrebna, izhaja ne nazadnje iz končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana. Ker je bila tožba potrebna, tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (2. odstavek 154. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 14. 11. 2013 (I. točka izreka), stečajnega upravitelja pozvalo, da prevzame postopek (II. točka izreka) in tožbo tožeče stranke zavrglo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 243,96 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka (odločitev o stroških postopka) vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je bila tožba tožeče stranke potrebna. Denarno terjatev je tožeča stranka prijavila v stečajni postopek, ki se vodi nad toženo stranko, pri čemer je bila denarna terjatev v celoti priznana. Vse te okoliščine kažejo na to, da tožeča stranka ni dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, saj je glede odmere pravdnih stroškov potrebno uporabiti specialne določbe zakona, ki urejajo insolvenčne postopke, kot tudi določbe ZPP, ki urejajo plačilo pravdnih stroškov. Tožeča stranka je s svojo denarno terjatvijo v celoti uspela in je le-ta kot taka v celoti priznana, zato je bilo potrebno tudi voditi predmetni postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

V predmetnem sporu je tožeča stranka vložila tožbo dne 17. 9. 2012 zaradi izplačila neizplačanih plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza na delo v višini 3.076,20 EUR s pp. Tožena stranka je na tožbo podala odgovor z dne 22. 10. 2012. Nad toženo stranko je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 1669/2013 z dne 4. 11. 2013 uveden stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje, skladno z določbo 205. člena ZPP, s sklepom z dne 14. 11. 2013 prekinilo postopek. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča opr. št. St 1696/2013 z dne 26. 6. 2014 o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravicah, je sodišče sprejelo sklep o nadaljevanju postopka. Ugotovilo je, da iz končnega seznama preizkušanih terjatev izhaja, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, zato je tožbo tožeče stranke zavrglo (v skladu z 274. členom ZPP) in stroške postopka tožene stranke naložilo v plačilo tožeči stranki.

Utemeljena je pritožba tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je bila tožba potrebna. Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni izplačala plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza, dala povod za tožbo. Da je bila tožba potrebna, izhaja nenazadnje iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 26. 6. 2014, saj je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana. Ker je bila tožba potrebna, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa glede odločitve o stroških postopka spremenilo tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na tožbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP).