Appeal dismissed; court upheld tax waiver denial due to lack of proven insolvency for legal entity.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal and confirmed the first-instance court's decision to deny a partial exemption from court fees. The plaintiff, a legal entity, argued that its financial statements from 2013 were outdated and submitted interim loss reports to prove insolvency. The court ruled that the plaintiff failed to demonstrate an inability to pay the full fee immediately without endangering its business activities, as bank inflows indicated available liquidity. Consequently, the appeal was dismissed because the plaintiff did not meet the statutory criteria for fee reduction.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 11. člen ZST-1; 5. odstavek 11. člen ZST-1: A court may partially exempt a legal entity from court fees only if it lacks funds to pay the full amount immediately without endangering its business activities, and the entity must substantiate this lack of funds beyond general statements of loss.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Na podlagi 4. odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je tožeča stranka (pravna oseba) v izjavi o premoženjskem stanju zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker iz podatkov AJPES-a izhaja, da tožeča stranka nima blokiranega transakcijskega računa, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse, oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno.
Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napadeni sklep oprlo zgolj na izjavo o premoženjskem stanju, ki pa se nanaša na poslovno leto 2013 in ni relevantna za dejansko premoženjsko stanje tožeče stranke v trenutku vložitve zaprosila. Zato je tožeča stranka zaprosilu priložila še medletni izkaz poslovnega izida od 1. 1. 2014 do 31. 7. 2014, iz katerega je razbrati, da ji je promet močno upadel, da ves čas trpi pomanjkanje likvidnostnih sredstev, s katerimi bi lahko poravnala naloženo ji sodno takso in da posluje z izgubo. Meni, da sprejeti sklep ne ustreza dejanskemu stanju in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi (pravilno spremeni) tako, da tožeči stranki odpusti plačilo sodne takse za pritožbo ali pa ji naloži le-to v plačilo na obroke.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v 2. odstavku 350. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.
Na podlagi 4. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.) lahko sodišče ob smiselni uporabi 2. in 3. odstavka 11. člena ZST-1 delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem odplačilu sodne takse za pravno osebo mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke, kar izhaja iz 5. odstavka 11. člena ZST-1.
Tožeča stranka je svojemu predlogu priložila izjavo o premoženjskem stanju, podano na podlagi Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 93/2008 in nadalj.), iz katere izhaja, da sta znašala aktiva in pasiva iz bilance stanja zadnjega letnega poročila 29.172,00 EUR, da je znašal čisti poslovni izid obračunskega obdobja 898,00 EUR, bančni dobiček/bančno izgubo pa je po izkazu poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila tožeča stranka ovrednotila v znesku 8.318,00 EUR. Ker je tožeča stranka v tej izjavi zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker je pritožbeno sodišče po vpogledu v podatke AJPES ugotovilo, da tožeča stranka transakcijskega računa nima blokiranega, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse (v višini 150,00 EUR), oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je iz že omenjene izjave o premoženjskem stanju, ki jo je tožeča stranka podala 8. 9. 2014, razvidno, da je tožeča stranka v zadnjih treh mesecih prejela prilive na svoj transakcijski račun, prav tako pa ni izkazana blokada transakcijskega računa, tudi podatki iz bilance stanja na dan 31. 7. 2014 in podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 7. 2014 (iz katerih izhaja, da je znašala čista izguba obračunskega obdobja 191,00 EUR) ne pomenijo, da tožeča stranka (glede na zatrjevane prilive v zadnjih treh mesecih na njen transakcijski račun) ne more poravnati svoje obveznosti iz naslova sodne takse.
Ob upoštevanju navedenega je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep, saj niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP).
Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožeče stranke ni odločalo, ker jih ni priglasila.