Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Cpg 187/2014 ECLI:SI:VSCE:2014:CPG.187.2014 AI generated

Appeal dismissed; first instance court correctly refused costs for prior enforcement procedure not claimed in cost application.

Case Number VSC sklep Cpg 187/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was dismissed, confirming the first instance court's decision to reject the claimant's request for costs related to a prior enforcement procedure. The claimant argued that the lower court overlooked previously declared costs from the enforcement objection phase, but the court ruled that costs must be explicitly claimed in a cost application. The appellate court found no procedural violation because the first instance judge correctly decided on the specific costs requested in the cost application without ruling on unclaimed expenses.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 163. odst. 1; 163. odst. 2: Stranka mora stroške za povračilo jasno in določno zahtevati; sodišče odloča le o zahtevanih stroških in ne more odločati po uradni dolžnosti o stroških, ki jih stranka ni priglasila.

Keywords

AI generated
costs application enforcement procedure procedural violation costs declaration appeal dismissal ZPP 163 prior enforcement

Cited Legislation

AI generated
ZPP 163. odst. 1
ZPP 163. odst. 2
ZPP 165. odst. 1
ZPP 154. odst. 1
ZPP 350. odst. 2
ZPP 366. odst. 1
ZPP 353.
ZPP 365. 2.

Cited Case Law

AI generated
Sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3380/2012
(1): Tako: sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3380/2012.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ob zaključku glavne obravnave na naroku 10. 12. 2013 je pooblaščenka tožene stranke vložila stroškovnik. S tem niso bili priglašeni stroški predhodnega izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki so edini sporni v pritožbi. Sodišče prve stopnje je zato, ne glede na to, da je tožena stranka zahtevala povračilo stroškov za ugovor v ugovoru, utemeljeno sklepalo, da ni (več) zahtevano povračilo teh stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 170368/2012 z dne 12. 11. 2012 v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo 5.108,05 EUR s pripadki, in zavrnilo tožbeni zahtevek (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške 832,84 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (II. točka izreka). Toženi stranki je priznalo: nagrado za postopek (tar. št. 3100 ZOdvT) 284,70 EUR, nagrado za narok (tar. št. 3102 ZOdvT) 262,80 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) 20,00 EUR, dvakrat kilometrino na relaciji Ljubljana - Celje in nazaj (tar. št. 6003 ZOdvT) 115,16 EUR in 22 % DDV, skupaj 832,84 EUR.

2. Zoper sklep o stroških v sodbi sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP

. V pritožbi navaja, da je poleg že priglašenih stroškov, ki so ji nastali na ugovorni stopnji izvršilnega postopka, priglasila tudi stroške, nastale s pravdnim postopkom na prvi stopnji ter stroške za narok, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve, dvakrat kilometrino, vse povečano za 22 % DDV. Sodišče je o priglašenih pravdnih stroških sicer odločilo, vendar je popolnoma spregledalo že priglašene stroške ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 7. 12. 2013. O priglašenih stroških ugovornega postopka se niti v obrazložitvi z besedo ni izjasnilo niti ni ugotovilo, da jih je tožena stranka kdaj priglasila.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščenki s pozivom, odgovora ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da sodišče prve stopnje ni odločilo o delu zahtevka za povrnitev stroškov, da je z opustitvijo odločitve, da odmeri vse nastale pravdne stroške, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je odločilo celotnem zahtevku tožene stranke, kot ga je postavila v stroškovniku.

6. O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Tako določata prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP. Zakon ne predpisuje načina kako stranka priglasi stroške, zato lahko to stori s posebnim popisom stroškov (stroškovnikom). Lahko stori tudi tako, da jih priglasi na koncu vloge ali ustno na zapisnik. Pomembno je, da svojo zahtevo za povračilo jasno in določno izrazi, saj sodišče ni pooblaščeno, da odloča o stroških po uradni dolžnosti. Prav tako ne sme prisoditi stranki več kot je zahtevala (1). Ob zaključku glavne obravnave na naroku 10. 12. 2013 je pooblaščenka tožene stranke vložila stroškovnik. S tem niso bili priglašeni stroški predhodnega izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki so edini sporni v pritožbi. Sodišče prve stopnje je zato, ne glede na to, da je tožena stranka zahtevala povračilo stroškov za ugovor v ugovoru, utemeljeno sklepalo, da ni (več) zahtevano povračilo teh stroškov (2). Pravilno sploh ni odločalo o njih.

7. V postopku na prvi stopnji

ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP

zavrnilo pritožbo tožene stranke

kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje.

8. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako: sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3380/2012.

Op. št. (2): Isto tam.