Appeal dismissed; boundary between private land and public good determined by cadastral data unless public good deviates.

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Meja med parcelami predlagatelja in javnim dobrim se praviloma določa po katastru, v kolikor pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je potrebno mejo določiti na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje določilo:

Meja med parc. št. 1950 k. o. X last predlagatelja J. P., prve nasprotne udeleženke J. Š., druge nasprotne udeleženke I. K. in tretje nasprotne udeleženke K. J. in parc. št. 3261/4 k. o. X , ki je v upravljanju četrtega nasprotnega udeleženca O. M., se določi tako, da poteka od mejne točke št. S2 do mejne točke št. S3.

Meja med parc. št. 1927/2 in parc. št. *50 k. o. X last predlagatelja J. P., prve nasprotne udeleženke J. Š., druge nasprotne udeleženke I. K. in tretje nasprotne udeleženke K. J. in parc. št. 3261 k. o. X, ki je v upravljanju četrtega nasprotnega udeleženca Občine M., se določi tako, da poteka od točke S10 na S11, S12, S13, S14, S15 do S16.

Mejne točke, ki določajo mejo med parcelami št. 1950, 1927/2 in *50 k. o. X, ki so v solastnini predlagatelja in prve, druge in tretje nasprotne udeleženke in parc. št. 3261/4 k. o. X ki je v upravljanju Občine M., so označene s trajnimi mejnimi znamenji.

Elaborat sodne ureditve meje in skica terenske meritve sta sestavni del tega sklepa.

Po členu 35 in 139 Zakona o nepravdnem postopku krijeta stroške tega postopka predlagatelj in četrti nasprotni udeleženec v sorazmerju z dolžino meje in sicer tako, da predlagatelj trpi ½ (eno polovico) skupnih stroškov, četrti nasprotni udeleženec pa ½ (eno polovico) skupnih stroškov, to je stroškov izvedeniškega dela, ki v bruto znesku znašajo 607,20 EUR in zunanjega poslovanja sodišča, ki znaša 13,00 EUR, torej skupaj 620,20 EUR.

2. Zoper oba sklepa se pritožuje predlagatelj z eno pritožbo in v njej predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov. V nerazveljavljeni pritožbi predlagatelj očita sodišču prve stopnje korupcijo, koristoljubje in ozadje mafije in navaja, da bi morala cesta potekati po dvorišču B. ne pa da je sodišče pustilo njim parkirni prostor.

3. Pritožbi sta neutemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o izvedenini:

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu D. D. odmerilo nagrado v znesku 525,00 EUR in stroške v znesku 55,20 EUR v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih in pritožba v ničemer ne pove in obrazloži v čem je odločitev sodišča prve stopnje napačna in v splošno navaja nestrinjanje z odločitvijo.

O pritožbi zoper sklep o določitvi meje:

5. V konkretnem primeru gre za ureditev meje med parcelami predlagatelja in javnim dobrim parcela 326/14 k. o. X, ki je v upravljanju četrtega nasprotnega udeleženca Občine M. Že v predhodnem razveljavitvenem sklepu II Cp 595/2014 je bilo pojasnjeno, da se meja v takem primeru praviloma določa po katastru v kolikor pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra je potrebno mejo določiti na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov. V novem odločanju je sodišče prve stopnje določilo mejo v skladu z navedenimi kriteriji tako, da je pritožba predlagatelja, ki nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje neutemeljena, saj predlagatelj brez pravne podlage zahteva postavitev meje na drug način in tudi z neprimernimi izrazi o korupciji in mafiji ter določitvi meje v korist soseda B.

6. Glede na navedeno je bilo obe pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijana sklepa (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).