Appeal dismissed; transfer of claim rights does not constitute prohibited subjective change of suit.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the defendant to pay the assignee of the claim. The defendant argued that the plaintiff's modification of the lawsuit to pay the assignee constituted an impermissible subjective change of suit under the Civil Procedure Act. The court ruled that because the underlying right to claim remained with the plaintiff, this was merely an objective transfer of the claim, not a change of the plaintiff's identity, thus preserving the plaintiff's legal interest in the outcome.
Legislator headnote
AI generatedArticle 190 of the Civil Procedure Act; Article 339 of the Civil Procedure Act: The transfer of a claim right to a third party, where the original claimant retains the right to claim, constitutes an objective change of the subject matter of the suit and does not amount to a prohibited subjective change of suit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (vse točke izreka razen točke II, IV in VI) potrdi odločba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Odtujitev pravice, v kateri teče pravda, je povzročila, da je aktivna procesna legitimacija ostala pri tožeči stranki, stvarna legitimacija pa je prešla na prevzemnico terjatve. Zato je tožeča stranka pravilno modificirala zahtevek tako, da mora tožena stranka izpolniti svojo denarno obveznost prevzemnici terjatve iz tožbenega zahtevka. Tožeča stranka pa ima še naprej pravni interes na dokončanju pravde.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi VL 39343/2012 v 1. in 3. točki. Ni dopustilo subjektivne spremembe tožbe, pač pa objektivno. Ustavilo je postopek za 200,00 EUR in zavrnilo zahtevek za 0,38 EUR s pripadki. Tako je toženki naložilo v plačilo 705,18 EUR s pripadki in nadaljnje pravdne stroške.
2. Proti delu sodbe in sklepa, s katerim ni uspela, vlaga pritožbo tožena stranka. Tožeča stranka je z vstopom nove tožnice izgubila pravni interes na pravdi. Dejansko je bila tožba prvotne tožnice umaknjena. Na pravni interes pazi sodišče po uradni dolžnosti in ker toženka ni soglašala s spremembo, bi sodišče moralo zahtevek zavrniti. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP v zvezi s 190. členom, ker je ocenilo ravnanje tožnice kot preoblikovanje tožbenega zahtevka tako, da naj plača družbi E., d.o.o. Zato ni pravne osnove. Sodišče je le obšlo subjektivno spremembo tožbe, ki ni dopuščena. Gre za zlorabo procesnih pravic tožeče stranke. Tožnica ni izkazala pooblastila za izterjavo dolga v korist E., d.o.o.
3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožena stranka izpodbija sodba in uveljavlja relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 190. členom ZPP, ko trdi, da je sodišče zmotno štelo, da je prišlo do položaja, ki ga ureja 190. člen ZPP. Meni, da ni prišlo do odsvojitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ampak da je prišlo do subjektivne spremembe tožbe, s katero se toženka ni strinjala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in teh ugotovitev pritožba ne graja, da je tožeča stranka vtoževala terjatev, katero je med pravdo s pogodbo o odplačnem odstopu terjatev z dne 7. 11. 2012 odstopila družbi E., Upravljanje terjatev d.o.o. Tožeča stranka je modificirala tožbeni zahtevek z vlogo z dne 22. 1. 2013 tako, da zahteva plačilo vtoževanih terjatev in izvršilnih stroškov v korist prevzemnice terjatve. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v prvem odstavku 190. člena ZPP urejena tudi takšna procesna situacija, ko tožeča stranka svojo terjatev odplačno odstopi drugemu oziroma družbi E., d.o.o. To ni subjektivna sprememba tožbe, kot zmotno meni tožena stranka. Tožeča stranka je ostala ves čas ista, le med pravdo je odsvojila terjatev, zaradi katere teče pravda. S tem ni izgubila pravnega interesa, kot zmotno meni pritožba. O takšni procesni situaciji je sodna praksa že zavzela stališče in sodišče prve stopnje v sodbi (5. stran) pravilno citira odločbe Vrhovnega sodišča RS in višjega sodišča.
6. Ker pritožba drugih ugotovitev iz sodbe ne graja, niso pa podane uveljavljane absolutne in relativna bistvena kršitev določb ZPP, na katero opozarja pritožba in tudi ne tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno vodilo postopek. Ker je šlo za spor majhne vrednosti, je v zadevi odločila sodnica posameznica.