Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 250/2014 ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.250.2014.1 AI generated

Supreme Court dismisses appeal rejecting evidence request for blindness and capacity due to lack of legal necessity.

Case Number VSRS sklep II DoR 250/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's request for revision regarding the rejection of an evidence request. The appellant argued that the first-instance court failed to appoint experts to prove blindness or mental capacity, violating procedural rights. The court held that the appellant had already proven capacity and that the specific allegations did not legally require expert testimony to establish the invalidity of the contracts.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku 173. člen; Ustava Republike Slovenije 22. člen. Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, če je dejstvo že dokazano, dokaz neprimeren, trditev ni pravno odločilna ali zavrnitev ni utemeljena z razumnimi argumenti.

Keywords

AI generated
rejection of evidence request blindness expert testimony mental capacity assessment right to be heard revision procedure dismissal legal necessity of proof contract validity

Cited Legislation

AI generated
5. člen Zakona o pravdnem postopku
22. člen Ustave Republike Slovenije
367.a člen Zakona o pravdnem postopku
367.c člen Zakona o pravdnem postopku

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, 1.) če šteje, da je stranka zatrjevano dejstvo že dokazala, 2.) če je dokaz neprimeren, 3.) če se z njim dokazuje trditev, ki ni pravno odločilna 4.) in če zavrnitev obrazloži z razumnimi argumenti, ki ne predstavljajo vnaprejšnje dokazne ocene. Trditev predlagatelja, da so v sodni praksi zavrnitve dokaznih predlogov stihijske in brez vnaprej znanih meril, zaradi česar je v zvezi s tem potrebno stališče revizijskega sodišča, je zato neutemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je v tožbi postavil več zahtevkov, ki jih je mogoče razdeliti v dva sklopa: 1.) ugotovitev neobstoja darilne pogodbe, podredno ugotovitev ničnosti, in posledično ugotovitev ničnosti vknjižbe lastninske pravice in izbris lastninske pravice toženca in ponovno vknjižbo lastninske pravice tožnika, 2.) ugotovitev neobstoja predpogodbe, podredno pa ugotovitev ničnosti, ter odstranitev postavljenih mejnikov s tožnikovih nepremičnin. Tožba je slonela na trditvi, da sta bila tožniku zaradi njegove slepote pooblastilo za sklenitev darilne pogodbe in predpogodba podtaknjena, zaradi česar nikoli ni izrazil volje, ki izhajajo iz listin, in da je v resnici želel skleniti prodajno pogodbo oz. podpisati potrdilo o prejemu denarnega zneska. Tožnik je trdil še, da zaradi svojih osebnih okoliščin ob sklepanju obeh poslov ni bil poslovno sposoben oz. sposoben razsojati.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo z argumentom, da tožnik nerazsodnosti ob sklenitvi poslov ni dokazal in da je v celoti razumel vsebino in pomen sklenjenih poslov.

3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Navedlo je, da sama slepota tožnika še ne pomeni, da ne zmore oblikovati volje za sklenitev poslov, zato postavitev izvedenca okulista ni bila potrebna. Trditve, s katerimi je utemeljeval svojo nerazsodnost pri sklepanju poslov, ne vodijo do zatrjevane pravne posledice (nesklepčnost), zato ni bila potrebna niti izvedba dokaza z izvedencem psihologom in psihiatrom. Navedba, da mu je bilo pooblastilo v podpis podtaknjeno, utemeljuje kvečjemu izpodbijanje pravnega posla zaradi zvijače ali prevare, česar tožnik sploh ne zatrjuje, prav tako v tej smeri ni postavil ustreznega zahtevka.

4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali sta zaključka sodišča, da tožnik ni slep, in zaključek sodišča, da je imel tožnik ob sklepanju izpodbijanih pravnih poslov dejansko sposobnost razsojanja, ne da bi bili ti zaključki oprti na mnenja sodnih izvedencev, katerih angažiranje je predlagal tožnik (tudi v smislu izpodbijanja nasprotnikovih trditev), v skladu s pravico do izjave v postopku iz 5. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma ustavnim procesnim jamstvom iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS).

5. Predlog ni utemeljen.

6. Stališče, da strankina pravica do izvedbe dokazov ni neomejena, je povsem ustaljeno v praksi tega sodišča(1) in Ustavnega sodišča Republike Slovenije.(2) Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, 1.) če šteje, da je stranka zatrjevano dejstvo že dokazala, 2.) če je dokaz neprimeren, 3.) če se z njim dokazuje trditev, ki ni pravno odločilna 4.) in če zavrnitev obrazloži z razumnimi argumenti, ki ne predstavljajo vnaprejšnje dokazne ocene. Trditev predlagatelja, da so v sodni praksi zavrnitve dokaznih predlogov stihijske in brez vnaprej znanih meril, zaradi česar je v zvezi s tem potrebno stališče revizijskega sodišča, je zato neutemeljena. Iz predloženih odločb izhaja, da je zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena.

7. Predpostavke, ki jih za dopustitev revizije ZPP določa v prvem odstavku 367.a členu, niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena ZPP tožnikov predlog zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 19/2014, II Ips 179/2012, II Ips 211/2011, II Ips 197/2007 in druge.

Op. št. (2): Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-284/13, Up-2195/06, Up-626/05.