Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 453/2014 ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.453.2014 AI generated

Supreme Court allows review on whether loss of insurance rights requires intent to evade alcohol testing or mere failure to call police.

Case Number VSRS sklep II DoR 453/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia partially granted the applicant's request for leave to appeal, permitting review of specific legal questions regarding insurance coverage loss. The applicant argued that merely failing to call the police after an accident does not equate to intentionally evading an alcohol test, whereas the lower court had ruled otherwise based on general terms and conditions. The court decided to allow the appeal because the applicant raised significant legal issues concerning the interpretation of insurance clauses and the evidentiary burden for establishing intent to evade testing.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) pr. 367.a in 367.c: The Supreme Court may permit a review when the applicant raises significant legal questions regarding the interpretation of insurance terms and the necessity of proving intent to evade testing versus mere failure to report an accident.

Keywords

AI generated
insurance coverage loss alcohol testing evasion police notification duty intent requirement leave to appeal general terms and conditions evidentiary burden

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Višje sodišče v Kopru VSK Cp 801/96
Vrhovno sodišče RS II Ips 344/2006
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil;

- ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil; ter ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku 27. 7. 2011, in je zato zahtevek po pogodbeni podlagi utemeljen. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval ob vzvratni vožnji (po dovozni nekategorizirani cesti, po kateri poteka javni promet), ko je imel odprta vrata in se je s telesom nagibal navzven. Kljub temu, da je tožnik utrpel telesno poškodbo, policije ni poklical. V ravnanju tožnika ni našlo kakšnih okoliščin, da bi lahko štelo, da se je tožnik zavestno izognil preizkusu alkoholiziranosti in zato ni poklical policije. Poleg tega pa določba, ki zavarovancu nalaga obveznost klicanje policije, ne vsebuje sankcije, zaradi katere ne bi bil upravičen do izplačila odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da iz zavarovalnih pogojev AO-plus in AO izhaja, da zavarovanec izgubi pravice tudi, če po nesreči, v kateri je prišlo do telesne poškodbe, ne pokliče policije. Pravic pa ne izgubi, če dokaže, da ni kriv za nastanek okoliščin, zaradi katerih policija ni bila obveščena. Ocenjuje, da tožnik ni navedel okoliščin, ki bi ga v tem smislu razbremenile izgube zavarovalnih pravic, saj ni zatrjeval, da ni kriv za okoliščino, da o škodnem dogodku ni obvestil policije (npr. da zaradi poškodbe ni bil sposoben klicati policije). Po spremenjeni dokazni oceni izpovedbe tožnika in priče, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da tožnik tudi ni dokazal, da se ni izmaknil preiskavi alkoholiziranosti oziroma da ni vozil pod vplivom alkohola. Dejstvo, da priča ni zaznala zadaha po alkoholu, po oceni pritožbenega sodišča ne dokazuje, da tožnik ni bil alkoholiziran. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ob opustitvi obvestitve policije tožnik ni imel razlogov za izognitev preizkusu alkoholiziranosti. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti in ni dokazal, da za kršitve ni kriv.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije predlaga, da se revizija dopusti glede naslednjih vprašanj: (1) ali je z zaslišanjem prič mogoče izpodbiti domnevo alkoholiziranosti v postopkih, v katerih zavarovanec nastopa proti zavarovalnici; (2) ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil; (3) ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije.

Navaja, da gre za pomembna pravna vprašanja, ki vplivajo na širok krog pravnih subjektov. Gre za vprašanje, ali že opustitev klicanja policije lahko pomeni izgubo zavarovalnih pravic, ne glede na to, ali se je imel zavarovanec namen izogniti preizkusu alkoholiziranosti. Kot pomembno ocenjuje tudi vprašanje, ali sodišče utemeljeno zavrne tožbeni zahtevek, če lahko zavarovanec okoliščine dogodka ocenjuje le s pričami. Toženka ni nasprotovala njegovim trditvam, da ni pil alkohola, oziroma ni trdila nasprotnega. S tem, ko sodišče ni sledilo izpovedbi priče, ki pri tožniku ni zaznala alkoholiziranosti, mu je onemogočilo izpodbijanje domneve alkoholiziranosti, saj na drug način (ker je bil v nesreči udeležen sam) pravno odločilnih dejstev ne more dokazovati.

Vrhovno sodišče naj se zato opredeli do vprašanja primernosti dokazov za izpodbijanje domneve alkoholiziranosti. Navaja tudi, da se je toženka ves čas sklicevala le na četrti odstavek 6. člena Splošnih pogojev AO-plus-2/11, ki so v svojem bistvu nepopolna norma, saj za kršitev zavarovančeve obveznosti, da v primeru telesne poškodbe kliče policijo, ne predpisuje nobene sankcije. Sodišče pa je odločilo, da tožnik ni izpolnil zahtev v skladu s tretjim odstavkom 6. člena AO-plus-2/11, ki se nanašajo še na pogoje AO 3-11. Določbe, ki jih je uporabilo sodišče, določajo, da se mora zavarovanec izmakniti preizkusu alkoholiziranosti.

Meni, da je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju s sodno prakso, ki za vzpostavitev sankcije poleg opustitve klicanja policije zahteva tudi ugotovitev namena izmakniti se preizkusu alkoholiziranosti (sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Kopru VSK Cp 801/96). Tožena stranka je trdila le, da tožnik ni klical policije, ne pa tudi, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Da opustitve klicanja policije ni mogoče enačiti z izmikanjem ali odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti, pa izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 344/2006.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).