Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 19/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.19.2015 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request due to low value per individual joined case despite consolidation.

Case Number VSRS sklep II DoR 19/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected a third plaintiff's request to allow an appeal against a final judgment. Although multiple lawsuits regarding inheritance usage fees were consolidated for efficiency, the court determined that each individual claim remained independent and below the 2,000 EUR threshold for automatic appeal permission. Consequently, the court ruled that the appeal could not be permitted because the value of the disputed subject matter for each specific case did not meet the statutory minimum.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 2. odst. in 4. odst.; Revizija je dovoljena le, če vrednost spornega predmeta posamezne združene pravde presega zakonsko določeno mejo, ne pa seštevek vrednosti vseh združenih zahtevkov.

Keywords

AI generated
appeal permission joined cases value threshold inheritance usage fee procedural economy

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 2. odst.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 4. odst.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 4. odstavek 4.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 5. odst.

Cited Case Law

AI generated
sklep Vrhovnega sodišča II DoR 396/2014 z dne 8. 1. 2015
(1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II DoR 396/2014 z dne 8. 1. 2015.
sklep Vrhovnega sodišča III Ips 105/2011 z dne 17. 9. 2013
(2): Ibidem in tam naveden sklep Vrhovnega sodišča III Ips 105/2011 z dne 17. 9. 2013.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Glede dopustnosti predloga za dopustitev revizije in vrednost spornega predmeta je pomembno, da pravde kljub združitvi (prvi odstavek 300. člena ZPP) ohranijo svojo samostojnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da so utemeljeni zahtevki prve tožnice, dedičev po pokojni drugi tožnici B. B. in A. B., ter tretje tožnice iz naslova nadomestila za uporabo solastnih nepremičnin parc. št. 185/1, 184/20 in 184/31, vse k. o. ..., v obsegu 5/96 za prvo in tretjo tožnico ter v obsegu 1/48 za B. B. in A. B., za čas od maja 2005 do vključno julija 2012 po tožbah P 839/2005, P 409/2006, P 484/2007, P 170/2008, P 305/2009, P 482/2010 in P 446/2012.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in vmesno sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevke, da je toženec dolžan prvi in tretji tožnici plačati vsaki 525 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2005 dalje, 450 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2006 dalje, 975 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2007 dalje, 675 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2008 dalje, 1.050 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 6. 2009 dalje, 1.050 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2010 dalje ter 1.800 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2012 dalje, tožniku BI. B. in A. B. pa vsakemu 262,5 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2005 dalje ter 225 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2006 dalje.

3. Tretja tožnica je zoper navedeno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. V njem navaja, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ali sodediči iz skupnosti dedičev, za katero ni bil postavljen skrbnik ali upravitelj dediščine iz razloga, ker ni bilo sporazuma glede uprave, lahko uveljavlja obligacijskopravni zahtevek iz naslova uporabnine proti drugemu sodediči iz skupnosti, ne da bi tožniku zapuščinsko sodišče priznalo pravico in napotilo, da takšen zahtevek lahko uveljavlja v pravdi.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizija je v skladu z določbo drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če revizija ni dovoljena po omenjeni zakonski določbi, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). V primeru, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (primerjaj četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi gre za združene pravdne zadeve, v katerih so tožniki zoper toženca (sodediča) vsako posamezno leto (od 2005 do 2012) vložili tožbe za plačilo uporabnine, in sicer je vsak tožnik za posamezno obdobje zahteval denarni znesek, ki ustreza njegovemu dednemu deležu. Iz odločb sodišč prve in druge stopnje izhaja, da zahtevek tretje tožnice (po delnem umiku) po nobeni od tožb ne presega 2.000 EUR. Glede dopustnosti predloga za dopustitev revizije je pomembno, da pravde kljub združitvi (prvi odstavek 300. člena ZPP) ohranijo svojo samostojnost. Ugotavljanje vrednosti spornega predmeta je zato neodvisno od njihove združitve. Ta se presoja ločeno po vrednosti spornega predmeta vsake pridružene pravde, ne pa po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, in sicer ne glede na to, ali se zahtevki iz dveh ali več tožb opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Procesni institut združevanja pravd je namreč izraz načela ekonomičnosti, s katerim se pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Gre za odločitev formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča, zato stranka s tem dejanjem sodišča ne more pridobiti pravice do (dopustitve) revizije, ki je sicer ne bi imela.(1)

7. Po obrazloženem se v obravnavanem primeru tudi ni mogoče opreti na določbo petega odstavka 367. člena ZPP, po kateri se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov ali delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je (med drugim) odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke. Navedeno določbo je treba razlagati skupaj z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, ki se nanaša na zahtevke v posamezni tožbi in ne vključuje zahtevkov po tožbah, ki so združene v skupno obravnavanje s sklepom sodišča in ki ohranijo svojo samostojnost.(2)

8. Glede na navedeno revizije tretje tožnice v skladu s četrtim odstavkom 367. člena ZPP ni bilo mogoče dopustiti, zato je Vrhovno sodišče njen predlog kot nedovoljen zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II DoR 396/2014 z dne 8. 1. 2015.

Op. št. (2): Ibidem in tam naveden sklep Vrhovnega sodišča III Ips 105/2011 z dne 17. 9. 2013.