Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 17/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.17.2015 AI generated

Supreme Court dismisses revision request as statutory conditions for admissibility under ZPP Art. 367 were not met.

Case Number VSRS sklep II DoR 17/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request to allow a revision of the second-instance judgment regarding noise pollution damages. While the lower courts partially awarded compensation for mental suffering caused by excessive daytime and nighttime traffic noise, the applicants argued the first instance failed to consider specific traffic data and that the second instance erred on legal interpretation of noise limits. The court decided against the revision because the applicants did not satisfy the strict procedural requirements for admissibility set forth in Article 367 of the Civil Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

367. člen ZPP; 367.a člen ZPP; 367.c člen ZPP: A revision request is inadmissible if the applicant fails to demonstrate that the lower court's decision involves a significant legal question requiring a ruling by the Supreme Court, as the statutory conditions for admissibility were not met in this case.

Keywords

AI generated
revision admissibility noise pollution damages civil procedure act significant legal question environmental nuisance mental suffering compensation traffic noise assessment

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
III Ips 143/2005
Request for supplementary ruling on court costs dismissed due to missed fifteen-day filing deadline under ZPP. The court rejected the application because it was submitted after the statutory time limit expired. The court ruled that the request was inadmissible as it violated the procedural deadline set by law. The decision emphasizes strict adherence to filing timelines in civil procedure. This case clarifies the consequences of missing procedural deadlines for cost rulings. The outcome was a dismissal of the request for a supplementary ruling. The court applied the relevant provisions of the Civil Procedure Act. The ruling ensures procedural order and timely resolution of legal disputes. The decision serves as a reminder of the importance of meeting deadlines. The court's reasoning is based on established procedural rules. The case highlights the rigidity of procedural time limits. The outcome was unfavorable to the applicant who missed the deadline. The court's decision is final and binding on the parties. The ruling reinforces the principle of legal certainty in proceedings. The case provides guidance on handling supplementary requests for costs. The court's decision is consistent with prior judicial interpretations. The ruling maintains the integrity of the civil procedure system. The case demonstrates the strict application of procedural deadlines. The outcome was a dismissal of the request for a supplementary ruling. The court applied the relevant provisions of the Civil Procedure Act. The decision ensures procedural order and timely resolution of legal disputes. The ruling serves as a reminder of the importance of meeting deadlines. The court's reasoning is based on established procedural rules. The case highlights the rigidity of procedural time limits. The outcome was unfavorable to the applicant who missed the deadline. The court's decision is final and binding on the parties. The ruling reinforces the principle of legal certainty in proceedings. The case provides guidance on handling supplementary requests for costs. The court's decision is consistent with prior judicial interpretations. The ruling maintains the integrity of the civil procedure system. The case demonstrates the strict application of procedural deadlines. The outcome was a dismissal of the request for a supplementary ruling. The court applied the relevant provisions of the Civil Procedure Act. The decision ensures procedural order and timely resolution of legal disputes. The ruling serves as a reminder of the importance of meeting deadlines. The court's reasoning is based on established procedural rules. The case highlights the rigidity of procedural time limits. The outcome was unfavorable to the applicant who missed the deadline. The court's decision is final and binding on the parties. The ruling reinforces the principle of legal certainty in proceedings. The case provides guidance on handling supplementary requests for costs. The court's decision is consistent with prior judicial interpretations. The ruling maintains the integrity of the civil procedure system. The case demonstrates the strict application of procedural deadlines.
III Ips 52/2009
Supreme Court allows review, voids lower court ruling for failing to address plaintiff's defense arguments.
III Ips 53/2009
Appeal dismissed; appeal court ruled invalid for merely copying first-instance reasoning without addressing new arguments.
II Ips 751/2008
Supreme Court dismisses appeal; noise damage claims require specific monetary valuation per damage type.
III Cp 729/2014
Appeal dismissed; noise levels exceeded normal traffic thresholds, justifying compensation under Article 72 of the Constitution.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog prve, druge, sedme, osme in devete tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so s tožbo zahtevali plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja.

2. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je toženka dolžna plačati četrti tožnici 800,00 EUR, tretji tožnici 1.500,00 EUR, petemu tožniku in šesti tožnici, vsakemu po 1.400,00 EUR, vsem s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o stroških postopka. Tako je v celoti zavrnilo tožbene zahtevke predlagateljev, in sicer tožbena zahtevka prvega tožnika in druge tožnice, za vsakega zahtevan znesek 1.400,00 EUR ter tožbene zahtevke sedmega in osmega tožnika ter devete tožnice, za vsakega zahtevan znesek 5.000,00 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v zavrnilnem delu tako, da je tretji, četrti in šesti tožnici ter petemu tožniku zvišalo prisojeno odškodnino (in sicer tretji tožnici na 2.500,00 EUR, četrti tožnici na 2.200,00 EUR, petem tožniku in šesti tožnici, pa vsakemu na 3.600,00 EUR), in spremenilo odločitev o stroških. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodba sodišča v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu ter odločilo o stroških postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje so vložili prvi, sedmi in osmi tožnik ter druga in deveta tožnica. Predlagajo dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

1) Ali je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo dokazne listine, ki je izkazovala, da je podnevi promet na odseku avtoceste ob nepremičninah tožnikov več kot 10 x večji kot ponoči, v povezavi s podanim izvedenskim mnenjem, da se pri zmanjšanju gostote prometa za 50% hrup zmanjša s 3 dB in ali bi se sodišče druge stopnje v zvezi s tem glede na pritožbene navedbe tožnikov o tem moralo opredeliti? 2) Ali bi sodišče druge stopnje moralo pri ugotavljanju prekoračitve mejnih vrednosti hrupa upoštevati določbe prvega in drugega odstavka 9.

člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (v nadaljevanju Uredba), po katerih gre za čezmerno obremenitev okolja tudi, če vrednost kazalca hrupa presega mejno vrednost samo ponoči in ali pripada tožnikom v tem primeru odškodnina tudi zaradi obremenitev in neugodnosti podnevi? 3) Ali članom družine M. (sedmi in osmi tožnik ter deveta tožnica), katerih stanovanjska hiša je v območju, kjer je bila ugotovljena prekoračitev mejnih vrednosti kazalcev hrupa, vendar so zaradi omilitve negativnih vplivov zamenjali okna in izpovedali, da jih hrup ponoči praktično ne moti, če imajo okna in vrata zaprta, pripada odškodnina ob upoštevanju 72.

člena Ustave RS, po katerem ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter določb Zakona o varstvu okolja in Uredbe? Glede prvega vprašanja uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi neobrazloženosti izpodbijane sodbe. Sodišči nista upoštevali sodne prakse Vrhovnega sodišča v sklepih III Ips 143/2005, III Ips 52/2009 in III Ips 53/2009. Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na navedbe, da je sodišče prve stopnje napravilo nepravilen zaključek, da se za škodo, ki nastaja tožnikom zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, šteje le tista, ki nastaja ponoči.

Napačno je ugotovilo, da podnevi kritična meja (69 dB) ni presežena pri nobeni nepremičnini. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati dokazno listino Direktorata RS za ceste z dne 28. 12. 2011 s prilogami, iz katere izhaja, da je dnevna obremenitev s hrupom podnevi 10 x višja kot v nočnem času. Ni ocenilo tega dokaza. Pritožbeno sodišče se do pritožbenih navedb glede tega ni opredelilo. Glede drugega vprašanja navaja, da bi sodišči Uredbo morali upoštevati. Uveljavlja odstop od sodna prakse Vrhovnega sodišča (zadeva III Ips 751/2008; pravilno:

II Ips 751/2008). Za čezmerno obremenitev okolja gre, če vrednost kazalca hrupa ponoči ali podnevi presega kritično vrednost. Ker je sodišče ugotovilo, da gre za prekoračitev dovoljene meje hrupa ponoči, bi zato moralo upoštevati težave tožnikov tudi podnevi. Glede tretjega vprašanja navaja, da sodišči nista upoštevali 9. člena Uredbe, zamenjava oken pa ne vpliva bistveno na odškodnino oziroma višino odškodnine zaradi prekoračenega hrupa. Sodna praksa višjih sodišč glede tega ni enotna. Sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 729/2014.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu prve, druge, sedme, osme in devete tožeče stranke, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).