Slovenian Supreme Court dismisses review application due to failure to specify value of contested non-monetary judgment.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog, v katerem stranka ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, s katero je odločeno o nedenarnem zahtevku, ni popoln.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da v premoženje zapustnika pokojnega R. L. ne sodi 32,7 % premoženja (nepremičnin, premičnin in denarnih sredstev), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine je zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Meni, da je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 339. členu Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), ker je razsodilo v nasprotju z določbo 8. člena ZPP. Ni izvedlo vseh predlaganih dokazov in zaslišalo vseh predlaganih prič, prav tako ni ocenilo prispevka tožnika k nakupu parcele št. 775/5 k.o. ... in 1138/2, k.o. ... Meni, da sta nižji sodišči prenizko ocenili vrednost tožnikovega prispevka k premoženju zapustnika in v predlogu izpodbija dokazno oceno, s katero sta sodišči utemeljili svoje ugotovitve.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Kadar vrednost presega ta prag, hkrati pa ne presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče - dopuščena revizija (tretji v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP). Po teh določbah lahko torej Vrhovno sodišče vsebinsko odloča o predlogu za dopustitev revizije le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR in hkrati ne presega 40.000 EUR. Odgovor na vprašanje, ali je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, pa ni možen, ker predlagatelj v predlogu ni navedel vrednosti izpodbijane pravnomočne sodbe, s katero je sodišče odločilo o nedenarnem zahtevku (vrednost spornega predmeta tudi ni razvidna iz odločb nižjih sodišč). Predlog, v katerem stranka ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, s katero je odločeno o nedenarnem zahtevku, torej glede na zgoraj obrazloženo ni popoln.

6. Četrti odstavek 367.b člena ZPP predlagatelju nalaga, da v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča RS,(1) od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7. Zakon postavlja stroge formalne pogoje (zahteve po obveznih sestavinah predloga) za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. Njegova vloga je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijski razlog bistvene kršitve pravdnega postopka 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP in pod pretvezo te kršitve izpodbija dokazno oceno nižjih sodišč. Navedel je sicer, da je drugostopenjsko sodišče zavzelo napačno stališče, da se znesek pomoči, ki naj bi jo starša nudila tožniku, lahko odšteje od njegovega nudenja pomoči. Meni, da gre za odstop od sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1344/2011 z dne 9. 11. 2011, vendar sklepa, na katerega se sklicuje, ni predložil (peti odstavek 367.b člena ZPP). Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, oziroma navedbe okoliščin, ki kažejo, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča, tudi iz tega razloga nepopoln.

8. Ker obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS III DoR 49/2013 z dne 10. 9. 2013, II DoR 132/2013 z dne 26. 9. 2013 in II DoR 187/2009 enako tudi II DoR 224/2009, II DoR 93/2010, II DoR 199/2009, II DoR 167/2010, II DoR 284/2009, II DoR 368/2012, II DoR 459/2012 in II DoR 441/2012.