Administrative court dismisses free legal aid claim where asset value exceeds statutory threshold despite partial ownership.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of their request for free legal aid. The plaintiff, a co-owner of several properties, argued that their financial situation did not meet the eligibility criteria, claiming they could not fully utilize the assets and only received minimal agricultural income. The court upheld the decision because the total assessed value of the property, calculated according to the Social Protection Act, exceeded the statutory limit for free aid, rendering the plaintiff ineligible regardless of their partial ownership or actual usage.
Legislator headnote
AI generatedZSVarPre 24. člen; ZBPP 13. člen: Free legal aid is denied when the applicant's total assets, including those generating income below the minimum wage threshold, exceed the statutory financial limit, and partial ownership does not reduce the total asset value for eligibility purposes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Premoženje, ki se ne upošteva v tem postopku, določa ZSVarPre v 24. členu. Tako se po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Premoženje, ki daje manjše dohodke, se torej upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tudi po presoji sodišča pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki znaša 20.368,87 € in torej presega znesek 13.780,00 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku R 50/2013. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik solastnik več nepremičnin v katastrskih občinah A. in B. Prosilec je v katastrski občini A. solastnik naslednjih parcel: št. 152 (solastnik do 1/20); št. 156 (solastnik do 1/20); št. 158/7 (solastnik do 7/80); št. 226/5 (solastnik do 7/80); št. 229 (solastnik do 1/20); v katastrski občini B. pa naslednjih parcel: št. 79/2 (do 1/10), št. 79/3 (do 1/10); št. 79/12 (do 1/10); št. 79/13 (do 1/10); št. 136/3 (do 1/10); št. 136/4 (do 1/5); št. 136/5 (do 1/10); št. 150/2 (do 7/40); št. *20 (do 1/10); št. *52 (do 1/10). Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da znaša vrednost premoženja v tožnikovi lasti glede na podatke Geodetske uprave Republike Slovenije 20.368,87 € in torej presega znesek 13.870,00 €, zato je tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSVarPre v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP).
Tožnik se ne strinja z ugotovitvijo, da vrednost njegovega premoženja presega 13.870,00 €. Sodišče bi po njegovem mnenju moralo predvsem upoštevati, ali je nekdo lastnik le na papirju ali pa lahko premoženje tudi dejansko koristi in uporablja. Upoštevati je potrebno, ali je lastnik celotnega premoženja ali le posameznih delčkov. Navaja, da svojih nepremičnin ne more uporabljati, od kmetijskih zemljišč pa ima zgolj minimalen katastrski dohodek. Zatrjuje, da vrednost njegovih nepremičnin ne dosega zneska 13.870,00 €. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in mu omogoči brezplačno pravno pomoč.
Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Od 1. 1. 2012 so socialnovarstvene storitve urejene v ZSVarPre. Ne glede na določilo drugega odstavka 13. člena ZBPP, se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780,00 € (peti odstavek 152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre).
Premoženje, ki se ne upošteva v tem postopku, določa ZSVarPre v 24. členu. Tako se po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Premoženje, ki daje manjše dohodke, se torej upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tudi po presoji sodišča pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki znaša 20.368,87 € in torej presega znesek 13.780,00 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.
Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi in je tožnik tudi s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti. Glede na to na odločitev tudi ne vplivajo tožnikove navedbe, da je samo solastnik navedenih zemljišč, saj je bilo to pri ugotavljanju vrednosti njegovega premoženja upoštevano.
Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine. Izpodbijani akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).