Legislator Case Law & Legislation
UPRS sklep I U 1403/2013 ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1403.2013 AI generated

Administrative court dismisses lawsuit due to plaintiff's lack of active standing and legal succession proof.

Case Number UPRS sklep I U 1403/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the lawsuit because the plaintiff failed to demonstrate active standing or legal succession to the original administrative party. Although the plaintiff argued the administrative act constituted an expropriation, the court found the plaintiff was merely an authorized representative of the actual entitled party, who did not file the suit. Consequently, the court ruled that without proof of legal succession or the original party's signature, the complaint was procedurally defective and could not be heard.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 17. člena ZUS-1; Drugi odstavek 31. člena ZUS-1: A lawsuit filed by a party who was not the original administrative party or their legal successor is inadmissible unless the plaintiff proves active standing or obtains the original party's signature to correct the defect.

Keywords

AI generated
active standing requirement legal succession proof administrative litigation standing procedural defect dismissal authorized representative status

Cited Legislation

AI generated
Prvi odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
Drugi odstavek 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
Tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku
Prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Oseba, ki je bila po podatkih upravnega spisa služnostna zavezanka (stranka) in bi po zakonu bila aktivno legitimirana za tožbo (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), tožbe ni vložila. Tožnik pa tudi na podlagi poziva k odpravi pomanjkljivosti tožbe ni izkazal, da je upravičen nastopati kot tožnik (kot pravni naslednik služnostne zavezanke) ter ni izkazal aktivne legitimacije za tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je 7. 9. 2013 vložil tožbo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto št. 352-46/2012 z dne 10. 4. 2013 (v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35021-15/2013 z dne 2. 8. 2013), s katero je ta odločila o ustanovitvi trajne služnosti v javno korist v korist služnostne upravičenke družbe A. d.o.o. Ljubljana, in sicer na tam navedenih nepremičninah v k.o. ..., pri katerih je vknjižena lastninska pravica za A.A., ter navedla dela, ki se služnostni upravičenki dovolijo, in omejitve lastninske pravice, ki jih mora trpeti kot lastnica zemljišč služnostna zavezanka. Tožnik v tožbi navaja, da je bistvo spora stojno mesto stebra daljnovoda št. 78, ki stoji na parc. št. 2772, ki je v njegovi lasti; kot lastnik zahteva takojšnjo ustavitev motenja posesti in prepoveduje postavitev novega stebra. Ustanovitev trajne služnosti šteje za razlastitev in kršitev človekovih pravic. Pripravljen pa bi bil prodati ali oddati v najem del zemljišča ob primerni odškodnini. Predlaga preklic oziroma smiselno odpravo izpodbijane odločbe.

Pri preizkusu popolnosti in razumljivosti tožbe je sodišče ugotovilo, da je tožnik v svojem imenu vložil in lastnoročno podpisal tožbo, ob tem ko je bila stranka upravnega postopka (služnostna zavezanka), v katerem je bila izdana izpodbijana odločba (in pritožbenega postopka), A.A., tožnik pa je v upravnem postopku nastopal kot njen pooblaščenec. Ker je po določbi prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, je tožbo štelo za pomanjkljivo oziroma tako, da je brez poprave ni mogoče obravnavati. S tem je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 s pozivom z dne 2. 1. 2014 seznanilo tožnika ter mu naložilo, naj tožbo popravi. Pri tem ga je natančno poučilo, naj ali izkaže pravno nasledstvo po služnostni zavezanki, tako da o tem predloži sodišču ustrezno listino, s čemer bo izkazal aktivno procesno legitimacijo za vložitev tožbe, ali pa, če pravnega nasledstva ne more izkazati, da more nastopati kot tožnica le služnostna zavezanka A.A., ki pa mora popravljeno tožbo sama podpisati oziroma tožnik v tem primeru lahko nastopa kot njen pooblaščenec, če ima opravljen pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) ter o tem sodišču predloži dokazilo. Sodišče je tožnika ob tem tudi opozorilo na pravne posledice, če tožba v odrejenem roku ne bo v skladu s poukom sodišča ustrezno popravljena, namreč da jo bo sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

Kot izhaja iz spisne dokumentacije, je bil tožniku dopis sodišča z dne 2. 1. 2014 s pozivom k odpravi pomanjkljivosti tožbe v roku 8 dni vročen 9. 1. 2014. Glede na to se je 8-dnevni rok iztekel 17. 1. 2014 (petek). V tem roku (in niti do odločitve sodišča) pa tožnik pomanjkljivosti tožbe v skladu s poukom sodišča ni odpravil.

Ob nepopravljeni tožbi pa sodišče zadeve ne more obravnavati. Oseba, ki je bila po podatkih upravnega spisa služnostna zavezanka (stranka) in bi po zakonu bila aktivno legitimirana za tožbo (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), namreč tožbe ni vložila; niti po pozivu k odpravi pomanjkljivosti sodišče ni prejelo tožbe, ki bi njo navajala kot tožnico in ki bi jo ona podpisala. Tožnik, ki je tožbo vložil, pa tudi na podlagi poziva k odpravi pomanjkljivosti tožbe ni izkazal, da je upravičen nastopati kot tožnik (kot pravni naslednik služnostne zavezanke) ter ni izkazal aktivne legitimacije za tožbo.

Glede na to je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo kot pomanjkljivo (nerazumljivo, nepopolno) moralo zavreči. Na tako pravno posledico neodprave pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku pa je bil tožnik, kot že navedeno, v pozivu vnaprej opozorjen.