Supreme Court quashes lower court ruling due to serious doubt regarding the defendant's status as a legal entity's responsible person.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia quashed the District Court's judgment and remanded the case for retrial. The lower court had convicted the defendant as the responsible person of a legal entity based on the second paragraph of Article 8 of the Road Traffic Rules. However, the Supreme Court identified a significant doubt regarding the factual accuracy of the defendant's identity as the legal entity's director, noting discrepancies between the court's findings and official business register data. Consequently, the court ruled that the conviction relied on an unverified decisive fact and ordered a new trial to resolve these evidentiary issues.
Legislator headnote
AI generatedArticle 427 of the Criminal Procedure Act; Article 171 of the Offences Act: When a significant doubt exists regarding the factual accuracy of a decisive fact upon which a conviction relies, the court must quash the judgment and remand the case for retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 1392/2013-2409 z dne 15. 10. 2013 se razveljavi in se zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.
[JEDRO]
Vrhovnemu sodišču se je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vzbudil precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ugotovljenega v izpodbijani sodbi - ali je kršitelj odgovorna oseba pravne osebe, kar je pogoj za pravilno uporabo določbe drugega odstavka 8. člena ZprCP.
[OBRAZLOŽITEV]
A. 1. Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je kršitelju izdalo plačilni nalog št. 52063099 z dne 10. 6. 2013 zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), in sicer kot odgovorni osebi uporabnika vozila z reg. št. LJ ... družbe AP d.o.o. Z navedenim plačilnim nalogom je bila kršitelju izrečena globa v višini 250,00 EUR in tri kazenske točke v cestnem prometu. Kršitelj je zoper navedeni plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo kot neutemeljeno zavrnilo.
2. Zoper navedeno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 1. 9. 2014 zaradi zatrjevane kršitve 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter kršitev pravnih jamstev iz 29. člena Ustave RS. Vrhovni državni tožilec navaja, da je sodišče v izpodbijani sodbi navedlo, da bi se kršitelj lahko odgovornosti za prekršek razbremenil le, če bi v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP predložil razbremenilne dokaze o tem, da prekrška ni storil, pri čemer je sodišče kljub kršiteljevemu sklicevanju na postopek rehabilitacije po operaciji kolena, zaradi katerega naj ne bi mogel voziti vozila, ocenilo, da kršitelj ni predložil dokaza, ki bi vzbudil dvom o tem, da je kot odgovorna oseba lastnika vozila odgovoren za prekršek.
Sodišče je še navedlo, da je prekrškovni organ pozval pravno osebo, da posreduje podatke o vozniku vozila, ki ga imajo v uporabi po leasing pogodbi, kar izhaja iz uradnih zaznamkov o lastniku in uporabnika vozila, pri čemer je bila pravna oseba izrecno opozorjena, da bo v primeru, če zahtevanih podatkov ne bo posredovala, v skladu z določbo drugega odstavka 8. člena ZPrCP za odgovorno za prekršek spoznana njena odgovorna oseba. Ker pravna oseba ni odgovorila na poziv in ni posredovala nobenih podatkov, je prekrškovni organ po presoji sodišča v skladu z 8.
členom ZPrCP utemeljeno odločil in sankcijo za prekršek izrekel kršitelju kot odgovorni osebi v pravni osebi, ki je uporabnik vozila. Kot navaja vrhovni državni tožilec, je sodišče navedlo, da je po podatkih AJPES-a direktor in v tem smislu tudi odgovorna oseba družbe AP d.o.o., kršitelj. Vrhovni državni tožilec pa opozarja, da ugotovitve sodišča niso v skladu s podatki iz AJPES-a, saj naj bi bil direktor družbe AP d.o.o., kršiteljev sin O. F., rojen leta 1972, in ne kršitelj O. F., rojen leta 1942, kateremu je bil izdan plačilni nalog.
To po mnenju vrhovnega državnega tožilca izhaja iz pisne izjave O. F., ki je bila prekrškovnemu organu posredovana šele 18. 6. 2013, ko je O. F. starejši prekrškovnemu organu sporočil, da nikoli ni bil lastnik vozila z reg. št. LJ ... in izjavil, da nikoli ni vozil tega vozila. Vrhovni državni tožilec meni, da to dejstvo izhaja tudi iz dopisa prekrškovnega organa opr. št. 224-14820/2013-52063099 z dne 7. 8. 2014, v katerem naj bi prekrškovni organ ugotovil, da je postopek vodil zoper napačno osebo z istim imenom in priimkom. Po zatrjevanju vrhovnega državnega tožilca naj dejstvo, da je kršitelj odgovorna oseba družbe AP d.o.o., ne bi bilo skladno s podatki v AJPES-u.
Vrhovni državni tožilec je naknadno dopolnil zahtevo za varstvo zakonitosti, tako da je predložil redni izpis iz poslovnega registra, iz katerega je razvidno, da je direktor družbe AP d.o.o., oseba z imenom O. F., EMŠO: ...1, in prebivališčem ... Zaradi navedenega vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo sodišču vrne v ponovno odločanje.
3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila v odgovor vročena kršitelju, ki pa odgovora ni podal.
B. 4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil plačilni nalog izdan kršitelju z imenom O. F., EMŠO: ...2, s stalnim prebivališčem ... Sodišče je izpodbijano sodbo oprlo na določbo drugega odstavka 8. člena ZPrCP, ki določa, da se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki je lastnik ali uporabnik vozila, s katerim je storjen prekršek in ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška. Sodišče je z izpodbijano sodbo za prekršek kaznovalo kršitelja, ker je ugotovilo, da bi naj kršitelj bil direktor družbe AP d.o.o. Vendar pa iz izpiska Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je direktor družbe AP d.o.o., oseba z imenom O. F., EMŠO: ...1, s stalnim prebivališčem ... Glede na navedeno se pojavlja precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, da je kršitelj odgovorna oseba pravne osebe AP d.o.o., kar je pogoj za pravilno uporabo določbe drugega odstavka 8. člena ZPrCP, na katero je sodišče oprlo izpodbijano sodbo.
C. 5. Ker je podan dvom v resničnost odločilnih dejstev je Vrhovno sodišče v skladu s 427. členom Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča in zadevo sodišču vrnilo v novo sojenje.