Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba IV U 93/2014 ECLI:SI:UPRS:2014:IV.U.93.2014 AI generated

Administrative court dismisses tax debt installment request due to family income exceeding statutory limits.

Case Number UPRS sodba IV U 93/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the taxpayer's appeal against the tax authority's refusal to grant an installment plan for a tax debt. The taxpayer argued that the income assessment period was incorrect and failed to account for the sale of a property, claiming financial ruin. The court ruled that the six-month income period mandated by the regulations was legally binding and that the family's income significantly exceeded the threshold required for installment approval.

Legislator headnote

AI generated

101. člen ZDavP-2; 36. člen Pravilnika o izvajanju ZDavP-2: The tax authority may grant installment payments only if the taxpayer's and family members' income does not exceed twice the minimum subsistence income calculated over the prescribed six-month period.

Keywords

AI generated
tax installment plan income threshold family members income minimum subsistence income administrative appeal ZDavP-2 financial hardship

Cited Legislation

AI generated
101. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)
36. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
29. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
63. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Dohodki tožnice in njenih družinskih članov presegajo višino dohodkov, ki davčnemu organu dopuščajo, da dovoli obročno plačilo davčnega dolga. To pa obenem pomeni, da davčni organ ni mogel ugoditi tožničini zahtevi za obročno plačilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Celje, kot prvostopenjski organ, je z odločbo št. DT 4292-2272/2013-10-04-4101-04 z dne 18. 11. 2013 odločil, da se vlogi davčne zavezanke A.A. za obročno plačilo davčnega dolga iz naslova dohodnine od dobička na kapital, obresti, dividend (kategorija davka 41), ne ugodi. Odločitev je utemeljil z ugotovitvijo, da je odločitev o obročnem plačilu davčnega dolga, v skladu s 101. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), možna v primerih ogroženosti preživljanja, ob upoštevanju Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), na podlagi katerega se ugotavljala višina dohodkov zavezanke in njenih družinskih članov za zadnjih 6 mesecev pred vložitvijo vloge. V postopku je bilo po pridobitvi podatkov ugotovljeno, da so mesečni dohodki zavezanke in njenih družinski članov v času 6 mesecev pred vložitvijo vloge znašali 1.664,32 EUR na družinskega člana. Glede na določilo prvega in drugega odstavka 101. člena ZDavP-2, v povezavi s 36. členom Pravilnika ter glede na ugotovljena dejstva, da dohodki zavezanke in njenih družinskih članov presegajo kriterije za obročno plačilo davčnega dolga, vlogi zavezanke ni bilo mogoče ugoditi.

2. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev, je z odločbo št. DT-499-31-2/2014-2 z dne 6. 3. 2014, pritožbo zavrnil. Odločitev je utemeljil z navedbo pravnih podlag, ki jih je v postopku obročnega plačila davka potrebno upoštevati ter po ugotovitvi, da so bili upoštevani dohodki pritožnice in njenih družinskih članov, ki jih pritožnica v pritožbi ni izpodbijala, odločil, da je bil presežen dohodek za odobritev obročnega plačila dolga v višini 530,44 EUR. Pritožnici je pojasnil, da drugačne odločitve davčni organ, ki je zavezan upoštevati veljavno zakonodajo, ni mogel sprejeti.

3. Tožnica odločitvi obeh upravnih organov oporeka. V tožbi navaja, da se ne strinja z izračunom davka, saj je bila lastnica nepremičnine več kot 5 let, kar bi moralo vplivati na izračun. Prav tako ni bilo upoštevano, da je družina hišo gradila sama. Kljub vsem nepravilnostim v izračunu je zaprosila za obročno plačilo davčnega dolga (24 obrokov), saj v tem primeru ne bi bili ogrožena ne družina, ne njen s.p. Realno stanje bi pokazal izračun dohodkov na družinskega člana v zadnjih 12 mesecih. Davčni organ je izračun delal v letu, ko je bila prodana nepremičnina, to pa je prodala ravno zaradi davčnega dolga. Če njeni vlogi ne bo ugodeno, bo to pomenilo bankrot njene družine in za organ odškodnino, ki jo bo dolžan izplačati. Smiselno predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega akta.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da so navedbe tožnice neutemeljene in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V skladu z določbami 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ dovoli obročno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Podrobnejše kriterije za odločanje o obročnem plačilu, v skladu s četrtim odstavkom istega člena, določi Minister za finance s Pravilnikom, ki pri tem upošteva raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva. Tako je v 36. členu Pravilnika določeno, da lahko davčni organ dovoli obročno plačilo zapadle davčne obveznosti le tistemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom Pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

7. V konkretnem primeru ni sporna višina minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo oziroma dvakratnik minimalnega dohodka, ki znaša 530,44 EUR. Nesporna in na podatkih spisov je utemeljena tudi višina tožničin dohodkov in dohodkov njenih družinskih članov, ki izhaja iz izpodbijane odločbe in ki znaša 1.664,32 EUR povprečno mesečno na družinskega člana. To pomeni, da dohodki tožnice in njenih družinskih članov presegajo višino dohodkov, ki davčnemu organu dopuščajo, da dovoli obročno plačilo davčnega dolga. To pa obenem pomeni, da davčni organ ni mogel ugoditi tožničini zahtevi za obročno plačilo, iz istih razlogov pa tudi sodišče ne more slediti njeni tožbi, saj mora, enako kot davčni organ, pri odločanju uporabljati veljavne predpise.

8. Tožnica kot sporno uveljavlja predvsem dejstvo, da so se upoštevali dohodki za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge. Ti dohodki so bili po njenih navedbah, ki jih potrjujejo podatki iz obrazložitve izpodbijane odločbe, tako visoki zaradi priliva 75.025,00 EUR iz naslova kupnine (prodaje hiše), zato bi bilo treba v izogib vsem nadaljnjim finančnim težavam, za ugotavljanje dohodkov upoštevati 12 mesečno obdobje. Sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za obdobje šestih mesecev, ki ga določa 29. člena Pravilnika. To je podzakonski akt, ki ga je po presoji sodišča treba razlagati v smislu določb ZDavP-2. Slednji v določbi 101. člena kot osnovni pogoj za obročno plačilo davčne obveznosti določa kriterij ogroženosti preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po presoji sodišča z določbami Pravilnika, ki je bil izdan v skladu s pooblastilom iz četrtega odstavka 101. člena ZDavP-2 in se nanašajo le na kriterije za odpis dolga, vsebino vloge in dokaze ni dopustno širiti ali omejevati osnovnega namena ali pogoja za obročno plačilo davčne obveznosti, vendar v konkretnem primeru, ko tožnica niti ne konkretizira morebitne ogroženosti preživljanja, sodišče neskladja med obema predpisoma ali razlage Pravilnika v nasprotju z določbami ZDavP-2 ni ugotavljalo.

9. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.