Appellate court reduces alimony to 30 EUR due to mother's pregnancy and lack of income.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se znesek preživnine, določen v točki I. izreka, spremeni na 30,00 EUR.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnica realnega (obstoječega) premoženja, ki bi nudilo preživninske zmožnosti, nima. Zaradi dejstva, da naj bi avgusta rodila dojenčka, pa vsaj za čas nege dojenčka ni mogoče govoriti niti o njenih pridobitnih zmožnostih. Potencialne pridobitne zmožnosti so torej odrinjene bistveno preveč v prihodnost, da bi jih bilo mogoče upoštevati v tej preživninski pravdi; marveč bodo upoštevne lahko le kot spremenjene razmere v (neizogibni) novi pravdi nekoč v (bližnji) prihodnosti. Takšnemu (neljubemu) sklepu v tej pravdi ni mogoče ubežati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tej pravdi gre za ureditev družinskopravnih razmerij med pravdnima strankama in hčerko T. M. (rojena 21. 7. 2013). Potem, ko je bilo s sodno poravnavo dogovorjeno, da bo za hčerko skrbel oče in so bili tudi urejeni stiki med materjo in hčerko, je sodišče odločalo še o preživninski obveznosti matere. To je določilo na 120,00 EUR mesečno.

2. Proti odločitvi o preživnini vlaga pritožbo tožnica. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge iz 338. člena ZPP(1) ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in preživnino zniža na 30,00 EUR. Bistvo pritožbe je v opozorilu, da pritožnica nima prav nikakršnih dohodkov, niti socialnih prejemkov ne, ker je tudi v visoki nosečnosti in ima (oziroma je imela) datum poroda načrtovan za avgust, ni mogoč zaključek o tem, da je pridobitno sposobna.

3. Sicer pa pritožnica izpodbijano sodbo napada tudi zato, ker naj ne bi imela zadostnih razlogov o pravnorelevantnih dejstvih.

4. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Materialnopravna merila za določitev preživnine so normativno vzpostavljena v 129. členu ZZZDR(2) ter v pretežni meri predstavljajo kodifikacijo narave stvari, ki preveva starševsko obveznost do lastnih otrok v konkretnem svetu. Preživnina mora biti takšna, da je vzpostavljeno ustrezno vrednotno ravnotežje med tremi pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi očeta – potrebami otroka – zmožnostmi matere.

7. To pritožbeno sodišče je že v številnih odločbah poudarilo, da je iskanje opisanega ravnotežja (po naravi stvari) vrednotna in ne matematična operacija. Preživninski avtomatizem je ena neustrezna skrajnost, druga, ravno tako neustrezna skrajnost pa je arbitrarna določitev preživnine (določitev čez palec). Zato je to pritožbeno sodišče v svojih odločbah v isti sapi poudarilo, da sojenje ne sme biti arbitrarno. Zato se sodišče opre tudi na v številkah izražene potrebe, vendar to stori zgolj okvirno. Numerične ocene o višini potreb sodišču pač nudijo objektivizirano oporo za končno oceno.

8. Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati skrajnosti. Res, da je (navidez) nevarno bliže tistemu polu, ki pomen objektiviziranih opornih točk skoraj zanika. Vendar, kar je za odločitev pritožbenega sodišča bistvenega pomena, glede na okoliščine konkretnega primera tak pristop za odločitev v obravnavani zadevi nikakor ni usoden. Sodbo sodišča prve stopnje je namreč mogoče preizkusiti ter o pritožbi tudi dokončno (z učinkom pravnomočnosti) odločiti.

9. Odločilnega pomena so namreč naslednje nesporne dejanske ugotovitve o preživninskih zmožnostih pritožnice:

- da že več mesecev ne prejema nikakršnega dohodka;

- da je tuja državljanka ter ne prejema nikakršne socialne pomoči;

- da je bila v času sojenja na prvi stopnji (junij 2014) visoko noseča, predviden porod s carskim rezom je (bil) mesec avgust 2014.

10. Na dlani je torej, da tožnica realnega (obstoječega) premoženja, ki bi nudilo preživninske zmožnosti, nima. Zaradi dejstva, da naj bi avgusta rodila dojenčka, pa vsaj za čas nege dojenčka ni mogoče govoriti niti o njenih pridobitnih zmožnostih. Potencialne pridobitne zmožnosti so torej odrinjene bistveno preveč v prihodnost, da bi jih bilo mogoče upoštevati v tej preživninski pravdi; marveč bodo upoštevne lahko le kot spremenjene razmere v (neizogibni) novi pravdi nekoč v (bližnji) prihodnosti. Takšnemu (neljubemu) sklepu v tej pravdi ni mogoče ubežati.

11. Edini resni vir za zadovoljevanje potreb dobro leto stare hčerke pravdnih strank so torej lahko preživninske zmožnosti očeta. Te, četudi niso izrazito velike, vendarle obstajajo.

12. V takšnem položaju je bilo treba zaradi pravilne uporabe zakonskih meril za določitev preživnine (129. in 129.a člen ZZDR) pritožbi ugoditi ter izpodbijano sodbo spremeniti tako, kot je predlagala pritožnica. To je, da se preživninska obveznost (za sedaj) zniža na predlaganih in simboličnih 30,00 EUR. Procesno pooblastilo je podano v 5. alineji 358. člena ZPP.

13. Ker v tej pravdi za ureditev družinskopravnih razmerij vsaka stranka s svojega zornega kota podaja stališča in se zavzema za ureditev razmerij, je ob uporabi pravila o prostem preudarku (413. člen ZPP) tudi v pritožbenem postopku ustrezna rešitev, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004 – uradno prečiščeno besedilo UPB-1).