Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 2901/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.2901.2014 AI generated

Appeal court orders return of property and partial payment due to void contract, adjusting interest start date.

Case Number VSL sodba II Cp 2901/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appellant's request to return possession of a parcel and ordered partial payment of damages. The first-instance court had already declared the 1999 sales contract void but failed to correctly calculate the start date for statutory interest on the refund. The court ruled that the interest must run from December 13, 2012, rather than December 12, 2012, as claimed by the appellant, while rejecting the appellant's request for full cost recovery due to partial success in the appeal.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o obligacijskih razmerjih; Zakon o pravdnem postopku: Upon finding a contract void, each party must return what they received; the obligation to return is purely contractual, and interest on the returned sum runs from the day the claim for return is effectively made, not from the date of the voiding judgment.

Keywords

AI generated
void contract consequences return of property statutory interest calculation partial appeal success contractual obligation possession transfer damages award

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi zoper dopolnilno sodbo z dne 22.5.2014 se ugodi in se ta spremeni tako, da se pravilno glasi:

„Tožena stranka je dolžna izročiti posest parcele 1772/1 k. o. X tožnici v roku 15 dni.“

II. Pritožbi zoper sodbo z dne 27.6.2013 se delno ugodi in se ta v V. in VI. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

„V. M. P. je dolžna B. S. plačati znesek 1.533,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.2012 dalje do plačila, v roku 15 dni.

VI. Kar je v okviru drugega podrednega zahtevka B. S. od M. P. zahteval več, to je 4.466,12 EUR in zakonske zamudne obresti od 12.12.2009 do vključno 12.12.2012, se zavrne.“

III. V preostalem se pritožba zoper sodbo z dne 27.6.2013 zavrne in se ta v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

IV. B. S. je dolžan M. P. v roku 15 dni plačati stroške tega pritožbenega postopka v višini 543,2 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

[JEDRO]

Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Da je prodajna pogodba z dne 9. 5. 1999, ki sta jo pravdni stranki sklenili v zvezi s parcelo št. 1772/1 k. o. X., nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27. 6. 2013. Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel, pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27. 6. 2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Dolžnost vrnitve prejetega je »zgolj« zakonska (in sicer ne stvarno ampak obligacijsko-pravna) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče 1. prve stopnje je s sodbo z dne 27.6.2013:

- ugotovilo, da je kupoprodajna pogodba sklenjena med pravdnima strankama nična (I. točka izreka),

- zavrnilo tožbeni zahtevek M. P.(1), v skladu s katerim naj bi se B. S.(2) prepovedala vsakršna uporaba, obdelava, paša živali, košnja, hoja in vožnja po nepremičnini parc. št. 1772/1 k. o. X, prav tako naj bi bil dolžan iz te nepremičnine odstraniti vse svoje stvari in je ne smel več uporabljati (II. točka izreka),

- zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, v skladu s katerim naj bi sodišče ugotovilo, da je toženec dne 9.5.1999 s sklenitvijo in realizacijo kupoprodajne pogodbe pridobil lastninsko pravico na površini 500 m2, ki je del parcele št. 1772/1 k. o. X, kar naj bi mu bila tožnica dolžna priznati in v roku 30 dni pridobiti dokončno odločbo o odmeri dela parcele (v nasprotnem primeru naj bi sodišče pooblastilo njega, da to stori v svojem imenu in na račun tožnice) ter mu za novo parcelo izstaviti zemljiško-knjižno listino sposobno za vpis lastninske pravice na njegovo ime (sicer naj bi sodba nadomestila zemljiškoknjižno dovolilo), sam pa naj bi bil dolžan tožnici plačati razliko kupoprodajne cene za kupljeno nepremičnino v znesku 1.000,00 EUR (III. točka izreka),

- zavrnilo prvi podredni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, v skladu s katerim naj bi sodišče ugotovilo, da je toženec priposestvoval lastninsko pravico na površini 500 m2, ki je del parcele št. 1772/1 k. o. X, kar naj bi mu bila tožnica dolžna priznati in v roku 30 dni pridobiti dokončno odločbo o odmeri dela parcele (v nasprotnem primeru naj bi sodišče pooblastilo njega, da to stori v svojem imenu in na račun tožnice) ter mu za novo parcelo izstaviti zemljiško knjižno listino sposobno za vpis lastninske pravice na njegovo ime (sicer naj bi sodba nadomestila zemljiškoknjižno dovolilo), sam pa naj bi bil dolžan tožnici plačati razliko kupoprodajne cene za kupljeno nepremičnino v znesku 1.000,00 EUR (IV. točka izreka),

- odločilo, da je dolžna tožnica tožencu plačati znesek 1.533,88 EUR (prej 3.000,00 DEM) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.2009 dalje do plačila (V. točka izreka),

- zavrnilo, kar je toženec od tožnice po drugem podrednem tožbenemu zahtevku zahteval več, in sicer znesek 4.466,12 EUR in zakonske zamudne obresti od 12.12.2009 do 13.12.2009 (VI. točka izreka),

- odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper V. točko izreka sodbe (in odločitev o stroških) z dne 27.6.2013 se pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da v tem delu odločitev ustrezno spremeni (vse s stroškovno posledico). Navaja, da naj bi bila odločitev o zamudnih obrestih materialnopravno napačna. Zamudne obresti so civilna sankcija za zamudo z izpolnitvijo (381. člen OZ). Glede na ničnost pogodbe je v zamudo prišla z vložitvijo zahtevka na vrnitev kupnine z nasprotno tožbo dne 13.12.2012 in ne 13.12.2009, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

3. Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Z dopolnilno sodbo z dne 22.5.2014 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, v skladu s katerim naj bi ji bil dolžan toženec v 15 dneh izročiti posest parcele št. 1772/1 k. o. X.

5. Tudi zoper dopolnilno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da njenemu zahtevku (na izročitev parcele 1172/1 k. o. X v posest) ugodi (s stroškovno posledico), podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Opozarja, da je sodba z dne 27.6.2013 pravnomočna tudi v delu, v katerem ugotavlja, da je prodajna pogodba med pravdnima stranka nična. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 104. člena ZOR oziroma prvega odstavka 87. člena OZ, v skladu s katerim mora vsaka stranka nične pogodbe vrniti drugi vse, kar je na njeni podlagi prejela. Na podlagi njune prodajne pogodbe je toženec prejel posest nepremičnine. Ker je pogodba nična, mora to vrniti tožnici. Takšen zahtevek nima nobene zveze z zahtevkom po negatorni tožbi, ki ga je prav tako postavila. Podana naj bi bila zmotna uporaba materialnega prava in pa kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožba zoper dopolnilno sodbo z dne 22.5.2014 je v celoti, pritožba zoper sodbo z dne 27.6.2013 pa je delno utemeljena.

V zvezi s pritožbo zoper dopolnilno sodbo z dne 22.5.2014:

8. V skladu s prvim odstavkom 104. člena za odločitev relevantnega ZOR(3) mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Prav z zatrjevanjem takšnega dejanskega stanu (torej dolžnosti vrnitve kot posledice nične pogodbe) je tožnica v vlogi z dne 6.10.2012 utemeljevala v njej postavljeni zahtevek, da ji je dolžan toženec vrniti posest parc. št. 1772/1 k. o. X. Da je prodajna pogodba z dne 9.5.1999, ki sta jo pravdni stranki v zvezi z omenjeno parcelo sklenili, nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27.6.2013 (s katero je ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, ki ga je tožnica v tej smeri postavila(4)). Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel,(5) popolnoma pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27.6.2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima, kot to pravilno opozarja pritožba, nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Kot je bilo poudarjeno, je dolžnost vrnitve prejetega »zgolj« zakonska (obligacijsko-pravna)(6) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe. Iz istega razloga je tudi tožnica dolžna povrniti tožencu na podlagi iste pogodbe prejeti denarni znesek.(7)7 Ker je zato pritožba zoper dopolnilno sodbo utemeljena, je bilo potrebno le-to spremeniti tako, da se tožničinemu zahtevku na izročitev parcele 1772/1 k. o. X v posest ugodi (358. člen ZPP(8)).

V zvezi s pritožbo zoper sodbo z dne 27.6.2013:

9. Tožnica v pritožbi upravičeno navaja, da je v zamudo z vrnitvijo prejete kupnine (upoštevaje določbo drugega odstavka 324. člena ZOR(9)) prišla šele s toženčevo vložitvijo predmetnega zahtevka v tem postopku. Ta je bil postavljen v pripravljalni vlogi vloženi dne 12.12.2012. Šele od naslednjega dne (torej od 13.12.2012) dalje pa tečejo od zneska, ki ga mora vrniti, zakonske zamudne obresti. Sodišče prve stopnje, ki se je v obrazložitvi sicer sklicevalo na določbo 299. člena OZ(10) (ki vsebinsko ustreza prej omenjeni določbi ZOR), a je pri sami odločitvi ni upoštevalo. Upoštevalo je namreč datum, kot ga je v pripravljalni vlogi vloženi 12.12.2012 navajal toženec (ne da bi pri tem obrazložil, zakaj zamudne obresti zahteva ravno od tega trenutka). Ker je pritožba zoper sodbo v tem delu utemeljena, jo je bilo potrebno v V. točki izreka spremeniti tako (358. člen ZPP), da zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska (1.533,88 EUR) tečejo od 13.12.2012 do plačila; hkrati pa to okoliščino upoštevati tudi v zavrnilnem delu (VI. točka izreka izpodbijane sodbe).

10. Ni pa bilo moč slediti pritožbi glede odločitve o stroških. Kljub dejstvu, da je tožnica s pritožbo delno uspela glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti (od denarnega zneska, ki ga mora vrniti tožencu), prav tako s pritožbo zoper dopolnilno sodbo (posledično z zahtevkom na izročitev parcele v posest), to ne spremeni dejstva, da sta obe pravdni stranki v obravnavani zadevi s svojimi zahtevki uspeli le deloma (kakor je to poudarilo že sodišče prve stopnje). Ker pritožbeni razlogi v tem delu niso podani, prav tako pa pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. S pritožbo zoper sodbo 27.6.2013 je tožnica uspela le v manjšem delu (glede teka zakonskih zamudnih obresti), zaradi česar ni upravičena do povrnitve stroškov povezanih z njeno vložitvijo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Upravičena pa je do povrnitve stroškov za vložitev pritožbo zoper dopolnilno sodbo (v znesku 543,2 EUR(11)), saj je z njo v celoti uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju tožnica

(2) V nadaljevanju toženec.

(3) Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78 s kasnejšimi spremembami.

(4) Sodba je v tem delu postala tudi že pravnomočna.

(5) To pa je posest dela omenjene parcele.

(6) Ta zahtevek torej nima stvarno-pravne podlage.

(7) Kot je bilo odločeno v okviru V. točke izreka sodbe z dne 27.6.2013 (glej obrazložitev na 10. strani omenjene sodbe).

(8) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(9) V skladu s katero pride v primeru, ko rok za izpolnitev ni določen, dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.

(10) Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s kasnejšimi spremembami.

(11) Upoštevaje vrednost spornega predmeta po tožbi, določbe Tar. št. 3210 in 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, s kasnejšimi spremembami) ter plačano sodno takso (240,00 EUR) za pritožbo.