Appeal granted; appeal court quashes first instance judgment for lack of reasoning on facts and evidence rejection.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (točki II in III izreka) se razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Na obseg razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih mora vsebovati sodba, da zadosti kriteriju obrazloženosti, ne more vplivati dejstvo, da tožena stranka dodatnim navedbam in dokazom tožnice, ni (več) ugovarjala, niti ni ponudila novih dokazov. Takšna pasivnost namreč ne more pomeniti, da je s tem priznala dejstva, ki jim je predhodno ugovarjala. Predstavlja lahko le podlago za zaključek, da tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena, ki je prešlo nanjo, ni zmogla in da je zato tožeča stranka tista, ki je svoje trditve uspela dokazati. Ne odvezuje pa takšna pasivnost sodišča dolžnosti, da izvedene dokaze presodi v smislu 8. člena ZPP in da o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti danih ugovorov navede tudi razloge.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbenega zahtevka za znesek 731,70 EUR v tem delu razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 109110/2012 z dne 24. 7. 2012 in postopek ustavilo (točka I izreka). V preostalem delu je zgoraj citirani sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 17.196,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2012 do plačila ter izvršilne stroške v višini 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2012 do plačila (točka II izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 473,00 EUR s pripadki (točka III izreka).

2. Pritožbo vlaga tožena stranka. Izpodbija odločitev pod točko II in III izreka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijanega dela odločitve tako, da bo tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni mogoče preizkusiti. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je obširno povzelo navedbe obeh pravdnih strank, o sami utemeljenosti zahtevka pa je navedlo zgolj en stavek, čeprav je toženec nasprotoval višini dolga in pojasnil, katere postavke so neupravičeno zaračunane ter oporekal tudi obračunu stroškov. O teh ugovorih sodba nima razlogov. Opozarja, da je predlagal tudi izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke. Sodišče razlogov, zakaj tega dokaza ni izvedlo, ni navedlo. Tudi dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno. Nejasno je, kaj naj bi postavka „stroški“ predstavljala, kako je tožeča stranka do nje prišla in kje je določena njena višina. Ker je tožeča stranka glavnici pripisovala tako zakonite zamudne obresti kot tudi stroške, bi le izvedenec finančne stroke lahko podal odgovor, ali je višina vtoževanega dolga sploh točna. Ker bi bilo potrebno zahtevek tožeče stranke zavrniti, je tudi odločitev o stroških postopka nepravilna.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je v teku postopka terjatvi tožeče stranke ugovarjala po višini, in sicer postavki „pripis stroškov“ ter terjanim zamudnimi obrestim (primerjaj navedbe v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 18. 3. 2013 (list. št. 41, točki 2 in 3). V tej vlogi je predlagala tudi izvedenca finančne stroke.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodba o teh ugovorih nima razlogov in zato pritožbeni preizkus odločitve ni mogoč. Tako ni obrazloženo, kakšne stroške je tožnica tožencu obračunala, v kakšni višini in kaj predstavlja podlago zanje. Neobrazložena je ostala tudi odločitev o obračunanih in terjanih zamudnih obrestih. Očitek, da je sodišče storilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je zato utemeljen.

7. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da na obseg razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih mora vsebovati sodba, da zadosti kriteriju obrazloženosti, ne more vplivati dejstvo, da tožena stranka dodatnim navedbam in dokazom tožnice (1), ni (več) ugovarjala, niti ni ponudila novih dokazov. Takšna pasivnost namreč ne more pomeniti, da je s tem priznala dejstva, ki jim je predhodno ugovarjala. Predstavlja lahko le podlago za zaključek, da tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena, ki je po prejemu vloge tožeče stranke z dne 8. 10. 2013 prešlo nanjo, ni zmogla in da je zato tožeča stranka tista, ki je svoje trditve uspela dokazati. Ne odvezuje pa takšna pasivnost sodišča dolžnosti, da izvedene dokaze presodi v smislu 8. člena ZPP in da o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti danih ugovorov navede tudi razloge.

8. Pritožnik pa v pritožbi utemeljeno opozarja tudi na to, da sodišče prve stopnje z njegove strani predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke ni izvedlo, ni zavrnilo, niti ni v obrazložitvi sodbe navedlo razlogov, zakaj ta dokaz ni bil izveden. Po drugem odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagan dokaz za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišču tako ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.(2) Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru navedenega dokaza ni izvedlo, razlogov za to pa v obrazložitvi sodbe tudi ni navedlo, tožena stranka z vsebinskimi razlogi zavrnitve predloga ni bila seznanjena. S tem ji je bila odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik smiselno uveljavlja.

9. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in izpodbijani del sodbe, glede na naravo kršitve, na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo. Pomanjkljivosti v pogledu razlogov o odločilnih dejstvih ter razlogov za neizvedbo dokaza namreč ne more sanirati s tem, da bi jih napisalo samo.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponovno napisati sodbo in v njej navesti razlog zaradi katerega dokaza z izvedencem finančne stroke ni izvedlo ter razloge o odločilnih dejstvih, ki pomenijo podlago za sprejeto odločitev tako, da bo njen pritožbeni preizkus mogoč.

(1) Tožeča stranka je na ugovore tožene stranke v vlogi z dne 8. 10. 2013 odgovorila in pojasnila podlago in višino obračunanih stroškov ter obračune obresti. Predložila je tudi dodatne dokaze (A24 do A 29).

(2) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up 90/98 z dne 10.10.2004 in odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 368/2004 in II Ips 720/2003.