Legislator Case Law & Legislation
UPRS sklep I U 114/2013 ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.114.2013 AI generated

Administrative court dismisses appeal because second-instance decision is procedural, not substantive, and revokes prior act.

Case Number UPRS sklep I U 114/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against a second-instance decision that partially revoked a first-instance ruling and remanded the case. The plaintiff argued procedural violations regarding the absence of certain parties and double adjudication, but the court found the contested decision did not resolve substantive rights. Since the second-instance act merely reversed the first-instance decision and sent the matter back, it did not constitute a final administrative act capable of being challenged in an administrative lawsuit.

Legislator headnote

AI generated

2. člen 2. ZUS-1; 36. člen 1. ZUS-1: A second-instance decision that revokes a first-instance decision and remands the case for a new proceeding is a procedural act and does not constitute a final administrative act subject to administrative litigation.

Keywords

AI generated
administrative act definition second instance decision procedural act administrative lawsuit admissibility ne bis in idem principle finality of decision remand for new proceeding

Cited Legislation

AI generated
2. člen 2. Zakona o upravnem sporu - ZUS-1
36. člen 1. Zakona o upravnem sporu - ZUS-1
25. člen 2. Zakona o upravnem sporu - ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Izpodbijana odločba organa druge stopnje ne ustreza definiciji upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži upravni spor, saj z njo organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

V zvezi s podrednim zahtevkom, s katerim tožnik izpodbija prvostopno odločbo, pa je ugotoviti, da je bila prvostopno odločba z izpodbijano odločbo odpravljena, torej ta upravni akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, saj akta ni več.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, parc. št. 35/1 pripisane pri vl. št. 7 k.o. ..., parc. št. 41, 42, 136/14, 37, pripisanih pri vl. št. 139 k.o. ..., parc. št. 685, pripisane pri vl. št. 59 k.o. ..., parc. št. 691/1, 623/1, pripisane pri vl. št. 217 k.o. ..., parc. št. *165, 660/3, 661/3 in 662/3, pripisanih pri vl. št. 302 k.o. ..., vse v solastninskem deležu do ½, ki so bile odvzete A.A., roj. ..., pok. od ... (1. točka izreka); ter predlog za prekinitev postopka za postopek denacionalizacije premoženja A.A. zavrnil (2. točka izreka).

Drugostopni organ je v izpodbijani odločbi pritožbi delno ugodil, odpravil 1. točko izreka odločbe Upravne enote Gornja Radgona št. 321-195/1993-154 z dne 6. 7. 2011, razen glede parc. št. *165 k.o. …, ter ga v odpravljenem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek (1. točka izreka); v 2. točki izreka pa pritožbo zavrnil v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka prvostopne odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je drugostopni organ pri svojem odločanju storil bistveno kršitev določb postopka, ki ima lahko za posledico ničnost izpodbijane odločbe, ker B.B. in C.C. ni bilo omogočeno sodelovanje v upravnem postopku, sta pa imenovana predlagatelja v civilnem nepravdnem postopku N 66/2010 pri Okrajnem sodišču v Novem mestu in izkazujeta pravni interes za udeležbo v upravnem sporu. V postopku pa je bila storjena tudi kršitev postopka, ker je tožena stranka odpravila oziroma potrdila že odpravljeno odločbo, kar pomeni dvojno meritorno odločanje o isti pritožbi in odločanju o stvari, o kateri je že pravnomočno in dokončno odločeno. Tožnik D.D. je zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona vložil pritožbo dne 12. 7. 2011. O tej pritožbi pa sta odločali dve ministrstvi. Najprej je o njej odločilo Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 4904-4/2011 z dne 17. 11. 2011, ki je pod 1. točko prvostopno odločbo z dne 6. 7. 2011 odpravilo, pod 2. točko pa postopek denacionalizacije prekinilo do pravnomočnega zaključka postopka o zahtevku za vrnitev premoženja pok. A.A., ki na zahtevo B.B. in C.C. teče pri Okrajnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. N 66/2010. Tožena stranka pa je z drugostopenjsko odločbo z dne 13. 12. 2012 ponovno odločila o pritožbi, o kateri je bilo že 17. 11. 2011 pravnomočno odločeno. Odločila je o pritožbi zoper že odpravljeno odločbo. S tem pa je odločala o pritožbi, o kateri je bilo že odločeno s pravnomočno in dokončno odločbo, to pa je kršitev načela „ne bis in idem“ in kršitev načela pravnomočnosti, ter absolutna bistvena kršitev določb postopka. V nadaljevanju tožnik navaja, da so navedbe tožene stranke, da niso vse nepremičnine del postopka po ZIKS-u, netočne. Predlaga odpravo odločbe Ministrstva za kmetijstvo in okolje z dne 13. 12. 2012 ter povrnitev stroškov postopka, podredno pa odpravo odločbe Upravne enote Gornja Radgona ter odločbe Ministrstva za kmetijstvo in okolje z dne 13. 12. 2012 oziroma ugotovitev, da je odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje nezakonita ter povrnitev stroškov postopka.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Upravni spor se sme sprožiti zoper dokončni upravni akt, ki je bil izdan na prvi ali drugi stopnji v postopku izdaje upravnega akta, odvisno od tega, kateri organ je vsebinsko odločil o zahtevku stranke, po tem, ko zoper ta akt ni mogoče več vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (drugi in tretji odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen le, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V obravnavani zadevi pa tožnik izpodbija akt – odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je njegovi pritožbi delno ugodil in odpravil odločbo Upravne enote Gornja Radgona št. 321-165/1993-154 z dne 6. 7. 2011, razen glede parcele št. *165 k.o. ... in zadevo v odpravljenem delu vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek. Navedena odločba pa ne izpolnjuje procesnih predpostavk, ki jih določajo citirane določbe ZUS-1 o predmetu upravnega spora, torej da je predmet upravnega spora zgolj akt organa, ki je vsebinsko odločil o zahtevku stranke. Namreč gre za procesni akt drugostopnega organa, ki je prvostopno odločbo, ki je vsebinsko odločila o zahtevku, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek. Izpodbijana odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje ne ustreza definiciji upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži upravni spor, saj z njo organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

Ker izpodbijana odločba ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

V zvezi s podrednim zahtevkom, s katerim tožnik izpodbija prvostopno odločbo, pa je ugotoviti, da je bila prvostopno odločba z izpodbijano odločbo odpravljena, torej ta upravni akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, saj akta ni več. Vsi ostali ugovori, ki jih v zvezi z dvakratnim odločanjem o pritožbi zoper prvostopno odločbo navaja tožnik, so pravno nerelevantni v zvezi z upravnim sporom zoper izpodbijani akt. Razlog za zavrženje podrednega zahtevka je v 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.