Appeal allowed; first-instance court failed to apply free legal aid tariff reduction for legal costs.

Pritožbi se ugodi in se stroškovni sklep (IV. točka izreka sodbe) spremeni tako, da se znesek „454,45 EUR“ zniža na znesek „417,85 EUR“.

[JEDRO]

Tožnici je bila v tem sporu priznana brezplačna pravna pomoč. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov postopka upoštevati 36. člena ZOdvT, ki določa nagrado v primeru, če se nagrada postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku izplača iz državnega proračuna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter nato tudi odločilo o stroških postopka. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti njene stroške postopka v višini 454,45 EUR v roku 15 dni, po izteku tega roka pa od prvega naslednjega dne do plačila še zakonske zamudne obresti, ki jih mora tožena stranka nakazati na transakcijski račun sodišča.

Zoper stroškovni sklep je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bila tožnici z odločbo sodišča št. Bpp 332/2011 z dne 24. 6. 2011 priznana brezplačna pravna pomoč. Sodišče bi tako moralo pri odmeri in priznanju stroškov postopka uporabiti določbo 36. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami). Namesto, da je tožnici priznalo 454,45 EUR stroškov postopka, bi tako ob uporabi 36. člena ZOdvT lahko tožnici priznalo največ 417,85 EUR. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da stroškovni sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo ustrezno nižji znesek stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje v zvezi z odmero in priznanjem stroškov postopka, zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo v skladu s prvim odstavkom 154. člena, prvim in drugim odstavkom 155. člena in drugim odstavkom 151. člena ZPP, katerega določila se na temelju 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) uporabljajo v postopku pred tem sodiščem. Sodišče je štelo, da je tožnica v socialnem sporu uspela. Pri odmeri je upoštevalo, da gre za socialni spor, pri čemer vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prvem odstavku 25. člena ZOdvT, kar pomeni, da vrednost predmeta znaša 3.500,00 EUR (drugi odstavek 25. člena ZOdvT). Sodišče je tako odmerilo in priznalo stroške postopka v višini 454,45 EUR. Kljub temu, da je bila tožnici v tem sporu z odločbo št. Bpp 332/2011 z dne 24. 6. 2011 priznana brezplačna pravna pomoč, pa sodišče, kot to utemeljeno opozarja pritožba pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo 36. člena ZOdvT. V navedenem členu je namreč določena nagrada v primeru, če se nagrada postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku izplača iz državnega proračuna.

Upoštevaje navedeni člen tako nagrada za postopek po tar. št. 3100 namesto 183,30 EUR znaša 167,70 EUR, nagrada za narok po tar. št. 3102 pa namesto 169,20 EUR, znaša 154,80 EUR. Navedenim zneskom je potrebno prišteti še 20 EUR po tar. št. 3102 ter upoštevati 22 % DDV po tar. št. 6007. Upoštevaje 36. člen ZOdvT pravilen znesek stroškov tako namesto 454,45 EUR, znaša 417,85 EUR.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP izpodbijani stroškovni sklep spremenilo tako, da je znesek „454,45 EUR“ znižalo na znesek „417,85 EUR“.