Appeal against detention extension dismissed; court found facts unchanged and detention period clearly defined prior to release.

Pritožbi obdolženega M.T. in njegovega zagovornika se kot neutemeljeni zavrneta.

[JEDRO]

Glede na to, da je bil po opravljeni glavni obravnavi dne 23.9.2014 in izrečeni sodbi pripor zoper obdolženca odpravljen, bi moralo biti vsakomur jasno, da izpodbijani sklep po svoji naravi predstavlja ugotovitveni sklep s katerim je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju zgolj ugotovilo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za podaljšanje pripora obdolžencu tudi po vloženem obtožnem predlogu. Iz sklepa je razvidno tudi časovno trajanje pripora, do 23.9.2014, ko je bil odpravljen, zato ni nikakršne bojazni, da bi bil odrejeni pripor izvršen tudi po 23.9.2014.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijanim sklepom, izdanim dne 24.9.2014, odločilo, da se predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Kopru z dne 20.8.2014 opr. št. Kt 1 prejetemu 22.8.2014 za podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 22.9.2014, ugodi in se pripor, odrejen zoper obdolženega M.T., na podlagi tretjega odstavka iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljša še po vloženem obtožnem predlogu, do izdaje sklepa o odpravi pripora dne 23.9.2014.

Zoper takšen sklep je pritožbo vložil odvetnik R.S., ki je po uradni dolžnosti zagovarjal obdolženca v postopku pred sodiščem prve stopnje ter sam obdolženec.

Zagovornik obdolženega vlaga pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po prvem odstavku 373. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 370. člena ZKP. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog državnega tožilstva z dne 22.8.2014 za podaljšanje pripora obdolženemu M.T. še vloženem obtožnem predlogu zavrne kot neutemeljen.

Zoper sklep vlaga pritožbo tudi sam obdolženi, iz njegovih pritožbenih navedb pa je razumeti, da izpodbija dejansko stanje glede storjenega kaznivega dejanja. Predlaga, da se sklep v celoti razveljavi in ga oprosti vseh obtožb, ali da se zadeva vrne v ponovno sojenje saj ima ducat dodatnih dokazov, ki bi še bolj podkrepili njegovo nedolžnost.

Pritožbi nista utemeljeni.

Obdolženčev zagovornik v pritožbi izpostavlja, da je v obravnavani zadevi na glavni obravnavi dne 23.9.2014 sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo pogojno obsodbo in mu s sklepom pripor odpravilo, v posledici pa je postavljenemu zagovorniku prenehala zaveza po uradni dolžnosti zastopati obdolženca (o čemer sicer sodišče posebnega sklepa ni izdalo), ker pa je že dan kasneje, 24.9.2014 s sklepom sodišče prve stopnje obdolžencu pripor podaljšalo, čeprav se pripor zoper obdolženca ni več izvrševal, saj je bil dan poprej odpravljen, po mnenju zagovornika ponovni priporni sklep ponovno vzpostavlja pravico postavljenega zagovornika, da se zoper ta sklep pritoži. Kot navaja zagovornik, je pritožba vložena zaradi utemeljene pravne previdnosti, da ne bi prišlo morebiti do realizacije pripora po izpodbijanem sklepu.

Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je vsakršna tovrstna bojazen odvetnika odveč. Izpodbijani sklep povsem jasno pove, da je bil izdan v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 22.9.2014 XI Ips 34409/2014 s katerim je bilo ugodeno zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženčevega zagovornika zoper sklep Okrajnega sodišča v Sežani z dne 22.8.2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 29.8.2014 in odločeno, da se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje v roku 24-ih ur. Glede na to, da je bil po opravljeni glavni obravnavi dne 23.9.2014 in izrečeni sodbi pripor zoper obdolženca odpravljen, bi moralo biti vsakomur jasno, da izpodbijani sklep po svoji naravi predstavlja ugotovitveni sklep s katerim je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju zgolj ugotovilo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za podaljšanje pripora obdolžencu tudi po vloženem obtožnem predlogu. Iz sklepa je razvidno tudi časovno trajanje pripora, do 23.9.2014, ko je bil odpravljen, zato ni nikakršne bojazni, da bi bil odrejeni pripor izvršen tudi po 23.9.2014.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede nespoštovanja odrejenega 24 urnega roka. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi zoper obdolženega dne 23.9.2014 strankam vročilo sodbo Vrhovnega sodišča z dne 22.9.2014 in pozvalo obdolženca in zagovornika da odgovorita na predlog okrožnega državnega tožilstva z dne 20. avgusta 2014 (listovna št. 328 spisa) za podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu. Odgovora nista podala, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, in tega pritožba tudi ne izpodbija. Res je nato sodišče prve stopnje izdalo pisni odpravek (ugotovitvenega) sklepa o podaljšanju pripora dne 24.9.2014, vendar s tem obdolžencu ni bila kršena nobena pravica, glede na to, da je bil zoper njega pripor ob izreku pogojne obsodbe (ta je medtem postala tudi pravnomočna) odpravljen.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, kolikor zagovornik uveljavlja zmoto glede ponovitvene nevarnosti obdolženca, češ da obstoj le te negira izdana pogojna obsodba. Zgolj dejstvo, da je sodišče po izvedenem dokaznem postopku obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, ne pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora po vloženem obtožnem predlogu napačna. Izpodbijani sklep je namreč vezan na presojo okoliščin v času prvega odločanja o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje pripora zoper obdolženca po vloženem obtožnem predlogu, torej pred izvedenim dokaznim postopkom na glavni obravnavi. Za zaključek sodišča prve stopnje, ali je podan utemeljen sum glede obdolžencu očitanih kaznivih dejanj kot tudi ali so podane okoliščine, ki kažejo na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu pa je imelo sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dovolj podlage.

Neutemeljena je tudi pritožba samega obdolženca. Ta namreč v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem navaja, da je v toku obravnave podal dovolj dokazov, da kaznivega dejanja ni storil. Zaradi tega se pritožuje predvsem nad obrazložitvijo sklepa v točki 4, to je, glede utemeljenega suma, da je storil očitani mu kaznivi dejanji. Kot je bilo že povedano, je sodišče prve stopnje tudi v tem delu izpodbijani sklep prepričljivo obrazložilo.

Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče ob uporabi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo.