Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Kp 54541/2012 ECLI:SI:VSKP:2015:II.KP.54541.2012 AI generated

Appeal dismissed because the request for sentence substitution was filed late under ZIKS-1, not ZKP, and excusable ignorance was rejected.

Case Number VSK sklep II Kp 54541/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Koper dismissed the appeal against the rejection of a request to substitute prison time with community service. The convicted person argued they missed the deadline due to ignorance, claiming the court failed to inform them of this right under Article 14 of the Criminal Procedure Act. The court rejected this, noting the proceedings were governed by the Execution of Criminal Sanctions Act, where the procedural deadline had already expired upon receipt of the final judgment.

Legislator headnote

AI generated

Art. 14 ZKP; Art. 129.a(2) ZKP; Art. 402(3) ZKP: A request for substitution of prison with community service filed after the expiration of the statutory period is inadmissible, and a claim of ignorance does not extend the deadline when the proceedings are governed by the Execution of Criminal Sanctions Act rather than the Criminal Procedure Act.

Keywords

AI generated
substitution of sentence community service statutory deadline execution of sanctions procedural default criminal procedure act execution act

Cited Legislation

AI generated
Art. 14 ZKP
Art. 129.a(2) ZKP
Art. 402(3) ZKP
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba obsojenega A.F. se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Obsojenec navaja, da svojih pravic ni izkoristil iz nevednosti, ker ga sodišče o taki možnosti ni poučilo. S tem v zvezi se sklicuje na določbo 14. člena ZKP, vendar neutemeljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje opustitve procesnih dejanj v kazenskem postopku do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednosti obdolženca, saj je bil kazenski postopek s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje, s katero je to preklicalo pogojno obsodbo, pravnomočno končan in izdan nalog za izvršitev kazni. Ta postopek pa se vodi po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog obsojenega A.F. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.

Zoper sklep je obsojenec vložil pritožbo, kot navaja, se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi ter v zadevi primerno odloči.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obsojenčev predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist zavrglo, ker je bil vložen prepozno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodba Okrajnega sodišča v Piranu III Kr 1 z dne 22.5.2014, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 54541/2012 z dne 11.9.2014, s katero je bila pogojna obsodba preklicana ter določena kazen dveh mesecev zapora izrečena, postala pravnomočna dne 26.9.2014, obsojeni pa je sodbo sodišča druge stopnje prejel 3.10.2014. Glede na to, da je predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist podal šele 27.11.2014, je obsojeni 15 dnevni zakonski rok, ki ga določa drugi odstavek 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zamudil, njegovo stališče, da bi sodišče njegov predlog kljub zamujenemu roku moralo obravnavati, pa napačno. Obsojenec navaja, da svojih pravic ni izkoristil iz nevednosti, ker ga sodišče o taki možnosti ni poučilo.

S tem v zvezi se sklicuje na določbo 14. člena ZKP, vendar neutemeljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje opustitve procesnih dejanj v kazenskem postopku do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednosti obdolženca, saj je bil kazenski postopek s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje, s katero je to preklicalo pogojno obsodbo, pravnomočno končan in izdan nalog za izvršitev kazni. Ta postopek pa se vodi po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in jo je zato višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 402.

člena ZKP zavrnilo.