Appeal allowed; procedural order on resuming execution against dissolved company's partners rejected as non-substantive.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal, quashing the first-instance court's order to resume execution against the partners of a dissolved company. The first court incorrectly treated the procedural order as a substantive decision regarding the partners' liability status. The court clarified that determining whether partners were active or passive is a matter of substantive law reserved for the subsequent objection procedure, not a procedural ruling. Consequently, the case was remitted to the first-instance court for a proper substantive assessment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen; Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) 442. člen: The procedural order to resume execution against partners of a dissolved company does not constitute a substantive decision on their liability status; the question of whether partners were active or passive is a matter of substantive law to be decided in the subsequent objection procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ima naravo procesnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, torej tudi ne o tem, ali je dolžnik aktivni družbenik.
Odločanje o materialnopravnem vprašanju odgovornosti družbenika, torej ali gre za aktivnega ali pasivnega, je v izvršilnem postopku prepuščeno nadaljnjemu ugovornemu postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe: G. in K. zavrnilo in ustavilo izvršilni postopek.
2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in odloči o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, ker sta v družbi kot družbenika delovala zgolj G. in K., G. je bil tudi njen direktor. Zato ni moč trditi, da nista bila aktivna.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Z izbrisom prvotnega dolžnika iz sodnega registra dne 3. 11. 2011 je prišlo po samem zakonu do prekinitve postopka izvršbe (3. točka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), čeprav sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa v skladu z drugim odstavkom 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sklep ima namreč deklaratorni značaj. Ob smiselni uporabi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in upoštevanju 24. člena ZIZ se izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja dolžnika (do uveljavitve Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ZPUOOD, dne 17. 11. 2011), ki je pravna oseba, nadaljuje na upnikov predlog. ZFPPIPP v 442. členu kot pravno posledico izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije predvideva odgovornost družbenikov (aktivnih) pravne osebe upnikom za izpolnitev neplačanih obveznosti in je za samo nadaljevanje prekinjenega postopka, poleg pravočasnosti predloga (deseti odstavek 442. člena ZFPPIPP), zadoščeno zahtevi iz četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ, če je z ustrezno listino dokazano, da je imela oseba, zoper katero je predlagano nadaljevanje izvršbe, v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika.
5. Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ima naravo procesnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti (1), torej tudi ne o tem, ali je dolžnik aktivni družbenik. Vprašanje, ali je družbenik aktivni in zato odgovoren za neplačane obveznosti izbrisane družbe v skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, je materialnopravno vprašanje, o katerem se ne odloča v procesnem sklepu. ZFPPIPP torej ne ureja procesnopravnega vprašanja nadaljevanja sodnega postopka, temveč materialnopravno vprašanje odgovornosti družbenikov za neplačane obveznosti izbrisane družbe.
6. Odločanje o materialnopravnem vprašanju odgovornosti družbenika, torej ali gre za aktivnega ali pasivnega, je v izvršilnem postopku prepuščeno nadaljnjemu ugovornemu postopku. Razlog, da obveznost ni prešla na družbenika kot novega dolžnika, je ugovorni in ne pritožbeni razlog (prim. 12. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ), o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče po ugovoru novega dolžnika na podlagi 56.a člena ZIZ. Novemu dolžniku je treba na podlagi petega odstavka 24. člena ZIZ vročiti sklep o izvršbi in ta sklep lahko novi dolžnik izpodbija z uveljavljanjem ugovornega razloga, da obveznost ni prešla nanj, ker ni bil aktivni družbenik, pri odločanju o ugovoru pa je treba upoštevati kriterije iz sedmega in osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za opredelitev aktivnega družbenika, kakor tudi pravila o bremenu dokazovanja aktivnosti oziroma pasivnosti družbenika. Tudi glede na navedeno (nespremenjeno) ureditev v ZIZ po mnenju višjega sodišča sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane pravne osebe brez likvidacije, kljub spremembi materialnopravnih predpisov, ni izgubil narave procesnega sklepa (2).
7. Sodišče prve stopnje glede na navedeno ni imelo pravne podlage za presojo utemeljenosti upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika z vidika njune aktivnosti, zaradi česar je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
(1) Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-351/04 z dne 20. 10. 2005.
(2) Višje sodišče v Ljubljani se je tako že opredelilo v več sklepih, npr. III Ip 796/2013 z dne 18. 6. 2013, III Ip 3538/2013 z dne 28. 8. 2013, neobjavljen II Ip 1623/2010 z dne 24. 8. 2010.