Court allows debt discharge denial when drug trafficking shares objective elements with property crimes despite different chapters.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zakonodajalec tovrstne ovire za odpust obveznosti ni omejil le na kazniva dejanja po slovenskem pravu. Zato je še toliko bolj očitno, da se pri presoji upošteva ne samo nomotehnična umestitev kaznivega dejanja v zakon, temveč (tudi) njegovi objektivni elementi. Ta element pa je pri kaznivih dejanjih prometa z mamili izrazit in s stališča storilca je vselej pomembna korist, ki jo od tega dobi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odpust obveznosti.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz Sodbe Deželnega sodišča v Salzburgu, opr. št. 052 Hv4/2011 t z dne 10. 11. 2011, in kazenske evidence (zap. št. 6) izhaja, da je bil dolžnik pravnomočna obsojen za kaznivo dejanje trgovanja z drogami in kaznivo dejanje priprave trgovanja z drogami po drugem in tretjem primeru prvega odstavka 28a. člena in po drugem primeru prvega odstavka 28. člena Zakona o prepovedanih drogah (SMG) na zaporno kazen 20 mesecev zapora, del zaporne kazni pogojno, in sicer zaradi nezakonitega uvoza 397,20 gramov kokaina iz Slovenije in posedovanja v Salzburgu z naklepom sprostitve v promet.

5. Višje sodišče ne sprejema pritožnikovega stališča, da bi moralo sodišče razlagati 1. točko 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP tako, da predstavljajo oviro za odpust obveznosti le kazniva dejanje, ki so izrecno navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo (23. in 24 poglavje Kazenskega zakonika - KZ-1). Za razliko od v pritožbi predlagane interpretacije, sodna praksa določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med ta kazniva dejanja ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo (1). Da pa je pri predmetnem kaznivem dejanju ta element podan, ne more biti nobenega dvoma, saj iz citirane sodbe izhaja, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z mamili, ki je bilo storjeno z namenom sprostitve v promet (razpečevanje). Pri tem višje sodišče še dodaja, da je pritožbeno stališče glede upoštevanja izključno kaznivih dejanja iz 23. in 24. poglavja KZ-1 nesprejemljivo, kar je posebej očitno v primerih kot je ta - ko gre za kaznivo dejanje po kazenskem zakonu druge države. Povsem jasno je, da zakonodajalec tovrstne ovire za odpust obveznosti ni omejil le na kazniva dejanja po slovenskem pravu. Zato je še toliko bolj očitno, da se pri presoji upošteva ne samo nomotehnična umestitev kaznivega dejanja v zakon temveč (tudi) njegovi objektivni elementi. Ta element pa je pri kaznivih dejanjih prometa z mamili izrazit in v bistvu podoben tistim, ki so umeščana v zgoraj citirani poglavji. Resnično je pri predmetnih kaznivih dejanjih glavni objekt kazenskopravnega varstva človekovo telo in zdravje, a s stališča storilca je vselej pomembna korist, ki jo od tega dobi.

6. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Prim. VSL sklep Cst 205/2012 z dne 18. 7. 2012, VSL sklep Cst 123/2014 z dne 1. 4. 2014.