Appeal dismissed; court upheld first-instance ruling on music licensing fees due to late claim of restaurant classification.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against a first-instance judgment regarding music licensing fees, confirming the original ruling's validity. The defendant argued that the calculated fee was incorrect because the restaurant should have qualified for a 30% tariff reduction under a specific regulation, claiming this fact was notoriouly known. The court rejected this, ruling that the lower court could not consider the restaurant's classification raised only during the appeal, as it was not asserted in the initial proceedings, and that the alleged fact was not notoriouly known.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 337. člen; 338. člen: Facts asserted for the first time in an appeal cannot be considered by the appellate court, and a fact is not notoriouly known if it is not generally known and verifiable by the public.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 7.10.2013 razsodilo, da ostane sklep o izvršbi okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98576/2010 z dne 14.7.2010 v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 1.130,97 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2009 dalje in v tretjem odstavku za stroške izvršilnega postopka v višini 43,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2010 dalje do plačila. Citirani sklep je razveljavilo v prvem odstavku izreka za znesek 607,73 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2009 dalje, in v tretjem odstavku za stroške izvršilnega postopka v višini 23,56 EUR ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Toženi stranki je naložilo povračilo 344,87 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, v roku 15 dni, v primeru zamude pa s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper I. in III. točki izreka se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Prereka višino zneska, ki je bil naložen v plačilo, ker je previsok za 39,29 EUR. Izpostavlja, da je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo – tarifa iz pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 (2), ker ni bila upoštevana določba iz drugega odstavka tar. št. III-A/2. Tarife za gostinske obrate s popolno gostinsko ponudbo so namreč nižje za 30 %. Da gre v primeru restavracji za gostinski obrat s popolno gostinsko ponudbo, je splošno znano in o tem ne more biti nikakršnega dvoma; to je upoštevala pri izračunu tudi tožeča stranka, le da je sledila tarifi iz leta 2006. Poudarja, da je bil napravljen nepravilen izračun avtorskega honorarja za gostinski obrat V. ter gostinski obrat C. Celotni znesek dolga znaša 1.091,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in ne 1.130,97 EUR. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne še za 39,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter tožeči stranki naloži povračilo pritožbenih stroškov; podredno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje.
3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni podala odgovora.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic v obravnavani zadevi zahteva plačilo avtorskega honorarja za priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti v poslovalnicah tožene stranke. Pritožba neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču nepravilno uporabo materialnega prava – drugega odstavka tarife III-A/2 iz Pravilnika. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju prej citirane določbe tarife preverilo pravilnost izračuna prvostopenjskega sodišča in ugotovilo, da ta oba izračuna – tako za gostinski obrat V. kot tudi za gostinski obrat C. – pravilna. V tarifi III-A/2 je glede gostinskih obratov s popolno gostinsko ponudbo sicer res predvideno znižanje tarife za 30 %, vendar pa tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da gre pri V. in C. za gostinska obrata s popolno gostinsko ponudbo. Takšna trditev je bila podana šele v pritožbenem postopku, ki pa je pritožbeno sodišče, skladno z določbo 337. člena ZPP, ne more upoštevati. Pritožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na notornost dejstva. Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti namreč znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo, za kar pa ne gre v konkretnem primeru.
6. Glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
7. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.
(1) Ur. list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.
(2) V nadaljevanju: Pravilnik.