Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 511/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.511.2014.1 AI generated

Contractual rights can only be enforced by the contracting party against the other party in a lease dispute.

Case Number VSL sodba II Cp 511/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected her claim for additional rent. The tenant argued that as a family member of the original lessee, she should pay a higher usage fee under a specific ministry regulation, while the court held that contractual rights bind only the original parties. The court ruled that the regulation could not alter the nature of the lease agreement to impose new obligations on a third party who was not a signatory.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku 100. člen; Zakon o odvetniški tarifi 20. člen: Contractual rights may be enforced only by the contracting party against the other party, and legal fees are calculated based on the aggregate value of all claims in a single proceeding.

Keywords

AI generated
contractual privity of contract third party beneficiary usage fee regulation legal fee calculation lease agreement interpretation appellate review standard civil procedure appeal

Cited Legislation

AI generated
100. člen Zakona o pravdnem postopku
20. člen Zakona o odvetniški tarifi
350. člen Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
165. člen Zakona o pravdnem postopku
154. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pogodbene pravice lahko izvršuje (uveljavlja) zgolj pogodbena stranka (nosilec pogodbene pravice), in sicer samo v razmerju do druge pogodbene stranke (nosilca pogodbene obveznosti).

Odvetniške nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev dvosobnega stanovanja št. 23 v 5. nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu v L., v skupni izmeri 64,82 m2, ki ga je toženka dolžna izpraznjenega oseb in stvari izročiti tožnici v roku 60 dni. Deloma je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo uporabnine in toženki naložilo plačilo zneska v višini 367,41 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je v presežku – za glavnico v višini 1.749,26 EUR in pripadajoče zakonske zamudne obresti tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo tudi povračilo tožničinih pravdnih stroškov v znesku 174,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni del in odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oz. odločitev spremeni, toženki pa naložilo v plačilo stroške postopka. Opozarja na zmotno interpretacijo določbe 37. člena Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije (v nadaljevanju: Pravilnik). Stališče, ki ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče – da Pravilnik ne zavezuje toženke kot uporabnice – je zmotno. Bivanje toženke v stanovanju izvira iz sklenjenega najemnega razmerja za službeno stanovanje z njenim bivšim možem, zato razmerij ni mogoče obravnavati izolirano. Toženka kot uporabnica se v nasprotju s svojim bivšim možem ob uveljavitvi sporazuma o prenehanju najemnega razmerja z dne 30. 9. 2011 ni izselila iz stanovanja, zato je zaračunavanje uporabnine tudi kaznovalnega značaja. Uporabnina, za katero se bremeni toženko, in znaša 50 % več kot najemnina, pomeni poleg nadomestila za to, da delodajalec ne more skleniti najemnega razmerja z drugim delavcem, ki bi bil upravičen do dodelitve stanovanja, tudi kazen. Določba 37. člena Pravilnika se nanaša na vse uporabnike službenih stanovanj brez sklenjene najemne pogodbe; drugačno razlaganje bi namreč predstavljalo diskriminacijo na podlagi okoliščine zaposlitve pri tožnici. Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo materialno pravo in tudi napačno poračunalo uporabnino. Graja tudi odločitev v zvezi z odmero stroškov in poudarja, da je uveljavljala dva različna zahtevka – na izpraznitev in plačilo uporabnine. V navedeni zadevi torej ni vrednost spornega predmeta 5.945,63 EUR, ampak 3.828,96 EUR in 2.116,67 EUR, zato bi sodišče moralo ločeno odmeriti nagrado za vsak zahtevek posebej.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z interpretacijo 37. člena Pravilnika, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ter pritrjuje razlogovanju izpodbijane sodbe, da določba 37. člena Pravilnika v obravnavani zadevi ni uporabljiva. Toženka ni bila najemnica dvosobnega stanovanja št. 23 v 5. nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu v L., marveč je bil najemnik njen bivši mož, kar med pravdnima strankama niti ni sporno. V 37. členu Pravilnika je določeno, da mora uporabnik, ki uporablja službeno stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, ali je najemna pogodba prenehala veljati, ali službenega stanovanja ni izpraznil v rokih, določenih s tem Pravilnikom, pogodbo, sodbo ali drugim aktom, do izpraznitve plačevati mesečno uporabnino, ki znaša 50 % več, kakor bi znašala mesečna najemnina, določena s tem Pravilnikom. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da citirane določbe ni moč uporabiti za toženko.

6. Toženka ni bila pogodbena stranka v najemni pogodbi, to je bil njen bivši mož, pri čemer pa je določbo 6. člena najemne pogodbe (priloga A 20), v kateri je navedeno, da poleg najemnika stanovanje uporabljajo tudi njegovi družinski člani (tudi toženka), mogoče interpretirati kot pogodbo v korist tretjega. Pravilnik, ki je koneksen z najemno pogodbo, katere pogodbena stranka je bil izključno toženkin bivši mož, ne more spreminjati same narave pogodbe (pogodbe v korist tretjega). Pravna narava pogodbe v korist tretjega je v tem, da tretji sprejme le beneficij, ne prevzema pa obveznosti. Tudi Pravilnik, ki ima v takšnem primeru podobno pravno naravo, kot je značilna za splošne pogoje, nima moči spreminjanja narave najemne pogodbe. Slednje pomeni, da tožnica od toženke ne more zahtevati 50 % višje uporabnine, kakor znaša mesečna najemnina, določena s Pravilnikom. Pogodbene pravice lahko izvršuje (uveljavlja) zgolj pogodbena stranka (nosilec pogodbene pravice), in sicer samo v razmerju do druge pogodbene stranke (nosilca pogodbene obveznosti). Ker toženka ni pogodbena stranka, uveljavitev določbe 37. člena Pravilnika ne pride v poštev.

7. Zmotna je pritožbena teza, da bi moralo prvostopenjsko sodišče ločeno odmeriti nagrado za vsak zahtevek posebej. Takšno razlogovanje je v nasprotju z določbo 20. člena Zakona o odvetniški tarifi (2), ki v 20. členu določa, da se v primeru, kadar je v isti zadevi več predmetov, njihove vrednosti seštevajo. Predmet predstavlja določena pravica ali pravno razmerje, na katero se nanašajo odvetnikove storitve. Nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov. Posledica seštevanja vrednosti predmetov je v tem, da je zaradi degresivnega naraščanja odvetniških nagrad glede na vrednost predmeta odvetnikova nagrada, odmerjena po vrednosti seštevka predmetov, nekoliko nižja, kot bi bila vsota nagrad, odmerjenih po vrednosti vsakega posameznega predmeta posebej. Če se v določeni zadevi obravnava več predmetov, zaradi tega ni mogoče zaračunavati ločenih nagrad, ki se sicer zaračunavajo, ko gre za več predmetov v več različnih zadevah.

8. Vse zgoraj obrazloženo tako kaže na neutemeljenost tožničine pritožbe. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

9. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP

(2) Uradni list RS, št. 67/2008 – spremembami in dopolnitvami