Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 819/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.819.2014.1 AI generated

Appeal allowed; first instance judgment revoked; claim dismissed due to res judicata violation.

Case Number VSL sklep II Cp 819/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal, revoked the first-instance judgment, and dismissed the tenant's claim because the court failed to recognize res judicata. The tenant argued the lower court violated procedural rules by hearing a matter already finally decided in a prior judgment. The court ruled that the core legal issue was the termination of the specific lease agreement, not the apartment number, making the prior judgment binding.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 319. člen; 339. člen (2. odstavek); 354. člen (2. odstavek): If a court fails to recognize that a claim has already been finally decided (res judicata), the judgment must be revoked and the claim dismissed.

Keywords

AI generated
res judicata Zakon o pravdnem postopku final decision procedural violation lease termination appellate review dismissal of claim

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
P 82/2011
V zamudni sodbi P 82/2011 z dne 20.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in tožba zavrže.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V zamudni sodbi P 82/2011 z dne 20. 9. 2011 se resda omenja, da se najemno razmerje odpoveduje glede stanovanja št. 4 na naslovu večstanovanjske hiše N., medtem ko je v tem postopku tožnica zahtevala odpoved najemnega razmerja glede stanovanja št. 20. Vendar je v konkretni zadevi bistveno, da je bilo najemno razmerje po (isti) pogodbi št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004 že odpovedano, v posledici česar je dolžna toženka stanovanje, ki je predmet tega razmerja, zapustiti oziroma prepustiti njegovo posest. Ključna vsebina zahtevka ni številka stanovanja, ampak konkretno najemno razmerje, kot ga izkazuje najemna pogodba št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004. Iz te je razvidno, da je bila sklenjena le glede enega stanovanja. Njegova morebitna drugačna (napačna) označba v zadevi P 82/2011 pa ne pomeni, da imamo v tem postopku opravka z drugim zahtevkom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo z dne 19.9.2013 odločilo:

- da se toženki odpove najemno razmerje po najemni pogodbi št. 47/2004 z dne 1.10.2004 za stanovanje št. 20, v izmeri 47,20 m2, ki se nahaja v pritličju večstanovanjske hiše N., katerega je dolžna praznega oseb in stvari v 60 dneh izročiti v posest tožnici (1. točka izreka),

- da je dolžna toženka tožnici v 15 dneh povrniti stroške postopka v višini 250,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožila toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da sodišče prve stopnje tekom postopka ni po uradni dolžnosti pazilo, da gre za razsojeno zadevo in bi moralo tožbo zavreči. Iz II. točke predmetne tožbe naj bi izhajalo, da je tožnica univerzalni pravni naslednik družbe D., d.o.o. (kar je razvidno tudi iz sklepov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani). V obeh pravdah tako nastopa ista stranka in v obeh pravdah je podana istovetnost zahtevka. Iz pravnomočne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 82/2011 izhaja, da sta stranki pravdnega postopka D., d.o.o. in toženka. Tožba je bila vložena zaradi odpovedi najemnega razmerja in izpraznitve stanovanja ter plačila, vse pa se nanaša na stanovanje po isti najemni pogodbi. Tožeča stranka je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 82/2011 vložila predlog za izvršbo. Izvršilni postopek In 47/2012 pa je pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah še vedno v teku. Pritožnica nadalje navaja, da ji je bila tožba v odgovor vročena nepravilno, zaradi česar je bila kršena 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot izhaja iz listinske dokumentacije, ji je bila sodna pošiljka puščena v nabiralniku dne 9. 4. 2013. Sama je nato odgovor na tožbo podala v roku 30 dni, sodišče pa ji je dovolilo le 28 dni.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica pravilno opozarja, da imamo v konkretnem primerku opravka z že razsojeno stvarjo (res iudicata). Iz pravnomočne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 82/2011 z dne 20. 9. 2011 (priloga B7) namreč izhaja, da je bilo najemno razmerje, nastalo na podlagi dne 1. 10. 2004 sklenjene najemne pogodbe št. 47/2004 med družbo D., d.o.o (katerega pravni naslednik je tožnica) in toženko, že pravnomočno odpovedano (hkrati pa bilo odločeno, da je dolžna toženka stanovanje praznega oseb in stvari izročiti v posest nasprotni stranki). Ker je tožnica univerzalni pravni naslednik družbe D., d.o.o., so nanjo v skladu s šestim odstavkom 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (1) prešla vsa pravna razmerja oziroma je kot prevzemna družba (univerzalni pravni naslednik) vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Podana pa ni samo identiteta subjektov, temveč tudi identiteta predmeta (zahtevka). V zamudni sodbi P 82/2011 z dne 20. 9. 2011 se resda omenja (na kar opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo), da se najemno razmerje odpoveduje glede stanovanja št. 4 na naslovu večstanovanjske hiše N., medtem ko je v tem postopku tožnica zahtevala odpoved najemnega razmerja glede stanovanja št. 20. Vendar pa je v predmetni zadevi bistveno, da je bilo najemno razmerje po (isti) pogodbi št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004 že odpovedano, v posledici česar je dolžna toženka stanovanje, ki je predmet tega razmerja zapustiti oziroma prepustiti njegovo posest. Ključna vsebina zahtevka ni številka stanovanja, ampak konkretno najemno razmerje, kot ga izkazuje najemna pogodba št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004 (ki jo je predložila tožnica in se nahaja v prilogi A1). Iz le-te je razvidno, da je bila sklenjena le glede enega stanovanja (2). Njegova morebitna drugačna (napačna) označba v zadevi P 82/2011 pa ne pomeni, da imamo v tem postopku opravka z drugim zahtevkom.

6. O odpovedi predmetnega najemnega razmerja (3) je bilo torej že pravnomočno odločeno. Zato o tem vprašanju ni več dopustno odločati. Ker je neobstoj pravnomočno razsojene stvari procesna predpostavka za vsebinsko odločanje sodišča, mora to med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je ta podana (319. člen Zakona o pravdnem postopku (4)). Če ugotovi, da je bila vložena tožba z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, jo zavrže. Enako pa mora (prav tako že po uradni dolžnosti) v pritožbenem postopku (če ugotovi, da je sodišče prve stopnje to spregledalo in ponovno vsebinsko odločalo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno) postopati tudi pritožbeno sodišče. Ker je v konkretnem primeru zato podana kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je bilo potrebno toženkini pritožbi ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in tožbo zavreči (drugi odstavek 354. člena ZPP). Tožnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 42/2006 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZGD-1

(2) Tožnica pa tudi ne trdi drugače.

(3) Ki je podlaga (razlog) za hkrati zahtevano toženkino izselitev in izročitev stanovanja.

(4) Ur. l. RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZPP