Appeal dismissed; costs borne by each party when primary claim fails but ancillary claim succeeds.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first-instance court's decision on costs was upheld. The appellant argued that since her primary claim failed but her ancillary claim succeeded, the opposing party should bear the costs. The court ruled that because the primary claim was rejected, the appellant only partially succeeded in the lawsuit, making it appropriate for each party to bear their own costs under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 154. člen ZPP; 1. in 3. odstavek 154. člen ZPP: When a primary claim is rejected but an ancillary claim succeeds, the party bears their own costs if they did not succeed in the entirety of their request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (sklep o stroških) potrdi.
[JEDRO]
Primarni tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Prav v zvezi z neutemeljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku. O stroških je zato treba odločiti v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (vsebovanim v IV. točki sodbe) sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
2. Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je vložila tožbo s primarnim, nato pa še podrednim zahtevkom, a je z obema zahtevkoma zasledovala isti cilj. Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, ugodilo pa je podrednemu zahtevku, kar v bistvu pomeni, da je sodba za tožečo stranko ugodilna. Tožeča stranka je torej uspela, zato bi moralo sodišče odločiti, da ji je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške.
3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnica je res vložila tožbo s primarnim in podrednim zahtevkom. Oba zahtevka sta zasledovala isti cilj, vpis prvotoženkine lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ni pa mogoče mimo tega, da je bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen. Prav v zavarovanje neutemeljenega zahtevka je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in tudi pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku.
6. Ocena sodišča prve stopnje, da je podana situacija iz drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da je torej tožeča stranka le deloma zmagala v pravdi, je glede na opisano pravilna. Tožnica ni uspela v celoti (1. odstavek 154. člena ZPP). Pa tudi situacija iz 3. odstavka 154. člena ZPP ni podana, saj ni mogoče trditi, da tožeča stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Pravilna je tako odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
7. Odločitev o stroških v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2761/2009 ni primerljiva z obravnavano, šlo je za drugačen tožbeni zahtevek in popolnoma drugačno situacijo.
8. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa niso podani, zato je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.