Appeal dismissed; attempt to settle land transfer via court mediation rejected due to mandatory administrative procedures for agricultural land.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a request for court mediation regarding a gift deed. The core issue was that the subject matter included agricultural land, which requires mandatory administrative procedures under the Agricultural Land Act before any legal transaction can occur. The court ruled that allowing such a settlement would violate mandatory legal provisions governing the transfer of agricultural land, rendering the proposed disposition inadmissible.
Legislator headnote
AI generated22. člen ZKZ; 309. člen ZPP: Court mediation attempts regarding agricultural land are inadmissible if they bypass mandatory administrative procedures required by the Agricultural Land Act for the transfer of such property.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Če je predmet sodne poravnave kmetijsko zemljišče, morajo biti pri njenem sklepanju spoštovane obvezne zakonske določbe o (predhodnem) upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (odobritev pravnega posla, zavrnitev odobritve pravnega posla, izdaja potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna ali zavrnitev takega potrdila, če ne gre za primere, ko se izda – 22. člen ZKZ).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za poskus sodne poravnave pred pravdo po 309. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v predlaganem besedilu, in sicer za razvezo darilne pogodbe, sklenjeno med strankama dne 21. 11. 2011 in za vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja – s ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist nasprotnega udeleženca pri parc. št. 1759/118 k. o. X. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bila predmet darilne pogodbe nepremičnina, ki delno predstavlja območje kmetijskega zemljišča, delno območje stavbnih zemljišč, pri čemer pri predlagani sodni poravnavi niso bili upoštevni kogentni predpisi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) o obveznem postopku pri prometu s kmetijskimi zemljišči.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Izpodbija ga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da so izpolnjene vse zakonske procesne predpostavke. Predlog je po vsebini takšen, da bi sodišče lahko dopustilo sodno poravnavo: je dopusten, ne nasprotuje prisilnim predpisom. Sporno razmerje je bilo opisano. Sodišče ne sme odreči, da bi o sami zadevi odločalo. Stranki lahko s predlaganim zahtevkom prosto razpolagata.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sklenitev sodne poravnave je načeloma v dispoziciji strank. Kdor namerava vložiti tožbo, lahko že pred pravdo poskusi pri okrajnem sodišču doseči sodno poravnavo (prvi odstavek 309. člena ZPP). Vendar je razpolaganje strank z zahtevki omejeno. Zmotno je pritožbeno naziranje, da mora predlagani poskus poravnave sodišče vselej dopustiti. Tudi pri postopku po 309. členu ZPP mora preizkusiti, ali stranke z zahtevkom, ki je predmet sodne poravnave, lahko prosto razpolagajo (četrti odstavek 306. člena ZPP). Pred sodiščem se ne da skleniti poravnave glede tistih zahtevkov, ki nasprotujejo prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Razpolaganja s takim zahtevkom sodišče ne prizna oz. ga ne sme dovoliti.
5. V nasprotju s pritožbenim naziranjem gre v obravnavani zadevi prav za tak primer. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, kot pravilne pa jih sprejema tudi sodišče druge stopnje, ker imajo oporo v podatkih spisa, se predlog sodne poravnave nanaša na preklic darilne pogodbe in vrnitev darila, ki je delno kmetijsko zemljišče. Promet s kmetijskimi zemljišči je urejen s kogentnim predpisom – ZKZ (Ur. l. RS, št. 59/96 s spremembami). Za promet s kmetijskimi zemljišči šteje vsaka pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ZKZ (prvi odstavek 17. člena ZKZ). Sodna poravnava je mešana (procesna in materialnopravna) pogodba. Za njeno veljavnost morajo biti izpolnjene vse procesne in materialnopravne predpostavke. Če je predmet sodne poravnave kmetijsko zemljišče, to pomeni, da morajo biti pri njenem sklepanju spoštovane obvezne zakonske določbe o (predhodnem) upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (odobritev pravnega posla, zavrnitev odobritve pravnega posla, izdaja potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna ali zavrnitev takega potrdila, če ne gre za primere, ko se izda – 22. člen ZKZ). Neupoštevanje navedenih zakonskih določb, ki ga je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje (in česar pritožba ne izpodbija) nasprotuje prisilnim predpisom. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje lahko pomeni poskus obida kogentne zakonske norme. Taka razpolaganja so nedopustna in jih sodišče ne more dovoliti.
6. Pravilno je torej presoja sodišča prve stopnje, da predlagani poskus sodne poravnave nasprotuje prisilnim predpisom. Zaradi nedopustnega razpolaganja strank je predlog za poskus sklenitve predlagane poravnave pravilno zavrnjen. Ker sklep tudi ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ga je potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).