Appeal dismissed; applicant ineligible for tax exemption due to insufficient financial need despite constitutional amendment.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožnica denarne socialne pomoči ne prejema, njen premoženjski položaj pa ni tako slab, da bi izpolnjevala pogoje za njeno pridobitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- v I. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje;

- v II. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da njenemu predlogu ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V trenutku nastanka taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje(1) ter tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa je sodišče lahko stranko v celoti oprostilo plačila takse le, če je na podlagi odločbe pristojnega organa prejemala denarno socialno pomoč (prim. prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1)(2). Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa je sodišče delno oprostilo plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

5. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo delno ustavno neskladnost prvega v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 in odločilo, da se do odprave neskladja te določbe uporabljajo tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

6. Pritožnica denarne socialne pomoči ne prejema, njen premoženjski položaj pa ni tako slab, da bi izpolnjevala pogoje za njeno pridobitev (prim. 6. člen v zvezi z 8. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre)(3). Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da prejema petčlanska družina tožeče stranke skupaj približno 2.382,78 EUR mesečno, kar nedvomno precej presega cenzus osnovnega zneska minimalnega dohodka na posameznega družinskega člana za pridobitev denarne socialne pomoči(4). Pritožbeni izračun povprečnega mesečnega prejemka ni upošteven, saj se nanaša le na štiri člane družine. Predlog tožeče stranke za celotno oprostitev plačila sodne takse je zato pravilno zavrnjen.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da niso podani niti pogoji za delno oprostitev plačila sodnih taks. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS(5), ki ji sledi sodna praksa Višjih sodišč(6), presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ in Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Dvakratnik tega zneska je v času odločanja sodišča prve stopnje znašal 530,44 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, na kar opozarja pritožnica, da iz predloženih dokazil izhaja, da naj bi mesečno vsi člani družine prejemali 2.382,78 EUR mesečno, kar je pod mejo ogroženosti socialnega stanja tožeče stranke(7). Predlog stranke za oprostitev plačila sodnih taks pa se lahko ne glede na njen slab dohodkovni položaj zavrne že glede na vrednost strankinega premoženja(8). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, čemur pritožnica ne oporeka, da ima njen sin v lasti še drugo stanovanje v vrednosti 9.200,00 EUR(9). Da to premoženje ne bi bilo unovčljivo, tožeča stranka ni trdila. To pa pomeni, da tožeča stranka oziroma njeni družinski člani razpolagajo s premoženjem, ki se ga lahko unovči za pridobitev sredstev v višini 741,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za predmetni postopek pred sodiščem prve stopnje. Zato po presoji pritožbenega sodišča s plačilom navedenega zneska sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnica oziroma njeni družinski člani.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Tožba je bila vložena dne 25. 4. 2014.

(2) Po noveli ZST-1B, ki velja od 10. 8. 2013 dalje.

(3) „Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti...“

(4) V času odločanja sodišča prve stopnje je znašal osnovni znesek minimalnega dohodka 265,22 EU, od 1. 8. 2014 dalje pa ta znesek znaša 269,20 EUR.

(5) Prim. sklepe I Up 355/2013 z dne 10. 10. 2013, I Up 213/2013 z dne 13. 6. 2013, I Up 318/2012 z dne 11. 10. 2012, I Up 47/2011 z dne 30. 3. 2011.

(6) Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1170/2014 z dne 28. 4. 2014 in II Ip 5063/2013 z dne 26. 11. 2013 ter sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 301/2014 z dne 3. 4. 2014 in druge.

(7) Razlike med podatki iz predloženih dokazil in podatki iz izjave o premoženjskem stanju niso vplivale na pravilnost odločitve v obravnavani zadevi, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

(8) Prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 144/2014 z dne 24. 5. 2014 in sklep I Up 355/2013 z dne 10. 10. 2013.

(9) Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo vrednosti vozil in stanovanja, v katerem živi tožeča stranka oziroma njeni družinski člani.