Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 180/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.180.2014 AI generated

Appeal dismissed; debt discharge denied due to undisclosed tax debt exceeding 4,000 EUR within three years pre-bankruptcy.

Case Number VSL sklep Cst 180/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the appeal against the first-instance decision to terminate the debt discharge procedure and reject the debtor's request. The debtor had failed to disclose a VAT tax debt of over 33,000 EUR assessed by tax authorities between 2009 and 2010, which falls within the three-year period preceding the bankruptcy filing. The court ruled that this undisclosed tax liability exceeded the statutory threshold of 4,000 EUR, legally barring the discharge of such obligations under the Insolvency Act.

Legislator headnote

AI generated

2. točka 399. člen ZFPPIPP; Debt discharge is prohibited if the debtor provided false or incomplete data to tax authorities within three years prior to bankruptcy, resulting in additional tax assessments exceeding 4,000 EUR.

Keywords

AI generated
debt discharge procedure insolvency act tax debt disclosure bankruptcy threshold false tax data VAT assessment procedural termination

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Maribor, Dt 0610-128/2010-14-0905-39 z dne 7. 6. 2011
Odločba o prekršku Davčne uprave RS, OE Maribor z dne 16. 4. 2012
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Upoštevajoč časovne omejitve iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP (zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja) in čas uvedbe postopka osebnega stečaja (7. 9. 2012), je potrebno upoštevati, da je predmetna odločba pomembna za predmetni postopek za naknadno odmerjen davek od 1. 9. 2009 naprej, kar skupaj znaša 33.584,00 EUR.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil.3. Pritožba ni utemeljena.4. Sodišče prve stopnje je po upraviteljevem ugovoru proti odpustu obveznosti in po opravljenem naroku odločilo, da se postopek obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne, ker je ugotovilo, da je bil dolžniku za obdobje od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2010 naknadno odmerjen davek na dodano vrednost v znesku 106.184,00 EUR in pripadajoče obresti v znesku 2.321,40 EUR, torej za obdobje v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

Pri tem se je oprlo na odločbo o prekršku Davčne uprave RS, OE Maribor z dne 16. 4. 2012.5. Višje sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je bilo potrebno na podlagi upraviteljevega ugovora zoper odpust obveznosti postopek odpusta obveznosti ustaviti in predlog za odpust obveznosti zavrniti iz razloga po 2. točki prvega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Po citirani določbi namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR.

Da je bil dolžniku v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odmerjen dodatni davek na dodano vrednost v znesku 106.184,00 EUR izhaja iz Odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor, Dt 0610-128/2010-14-0905-39 z dne 7. 6. 2011. Iz omenjene odločbe izhaja, da je davčni organ v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost za obdobje od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2010 in davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 dodatno odmeril davek na dodano vrednost po stopnji 20% za obdobja od 1. 1. 2009 dalje vse do 31. 5. 2010 v skupnem znesku 106.184,00 EUR (glej točke 1. do 13 I. točke izreka davčne odločbe), vendar pa je, upoštevajoč časovne omejitve iz citirane 2. točke 399.

člena ZFPPIPP (zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja) in čas uvedbe postopka osebnega stečaja (7. 9. 2012), potrebno upoštevati, da je predmetna odločba pomembna za predmetni postopek za naknadno odmerjen davek od 1. 9. 2009 naprej (glej točke 7. do 13 izreka davčne odločbe), kar skupaj znaša 33.584,00 EUR. To pa presega v 2. točki 399. člena ZFPPIPP določeno omejitev dodatno ali naknadno odmerjenega davka (nad 4.000,00 EUR).6. Dolžnik tudi v pritožbi ponavlja, da ni podan zakonski dejanski stan, saj gre v tem primeru za neprijavljen davek, ne pa za davek, ki bi bil odmerjen na podlagi neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov, vendar je že sodišče prve stopnje povsem pravilno obrazložilo, da je tudi neprijava davka obsegana v zakonskem dejanskem stanu iz 2. točke 399.

člena ZFPPIPP. Ni pomembno, če je davčni organ s predmetno odločbo odmeril davek tudi za obdobje, ko dolžnik kot samostojni podjetnik sploh ni več posloval (posloval je do 30. 11. 2009, 23. 2. 2010 je bil kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra DDV-ja). Tudi niso pravno relevantne navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano dolžnikovo odsotnost v letu 2010 in na pravilnost odločbe, izdane v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčna odločba je dokončna in pravnomočna, kot izhaja iz potrdila Davčnega urada Maribor. Ostale okoliščine, ki se nanašajo na oškodovanje, prevaro ali goljufanje, niso pomembne za postopek osebnega stečaja in znotraj njega postopek odpusta obveznosti, to je lahko le stvar drugih postopkov.

Povedano velja tudi za pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dolžnikov občutek o subjektivni odgovornosti in odškodovanju.7. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.