Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Ip 3962/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:III.IP.3962.2014 AI generated

Appeal dismissed; creditor's request rejected because debtor's objection was reasoned and the administrative decision is not a notarial instrument.

Case Number VSL sklep III Ip 3962/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to vacate the enforcement order in part. The debtor raised an objection citing lack of funds and other irrelevant points, which the court deemed sufficiently reasoned under enforcement law. The court ruled that enforcement courts cannot assess the merits of the objection at this stage and that the administrative decision was not a notarial instrument, making the creditor's additional evidence irrelevant.

Legislator headnote

AI generated

62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: In enforcement proceedings based on a notarial instrument, the court examines only whether the objection is reasoned, and if the underlying title is not a notarial instrument, the objection is validly raised if it cites legally significant facts.

Keywords

AI generated
enforcement objection notarial instrument administrative decision reasoned objection enforcement proceedings creditor appeal legal significance

Cited Legislation

AI generated
62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
360. člen Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
350. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine, je ugovor dolžnika šteti za obrazložen.

Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 8. 8. 2014 v delu, v katerem je dovoljena izvršba (1. točka izreka sklepa), ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Kranju (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki navaja, da dolžnik ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, v ugovoru pa se je skliceval le na to, da nima zadostnih sredstev za poplačilo upnika. Podal je tudi vrsto drugih navedb, ki z zadevo nimajo nobene zveze in ne bi mogle za posledico imeti dolžnikove razbremenitve glede plačila vtoževanega zneska. V nadaljevanju pritožbe upnik navaja dejstva in predlaga dokaze, s katerimi po vsebini prereka dolžnikove ugovorne navedbe in utemeljuje svoj zahtevek.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, sodišče na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora preizkuša le, ali je ugovor obrazložen. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ je ugovor obrazložen, če dolžnik v njem navaja pravno pomembna dejstva, za katera mora predlagati dokaze. Pravno pomembna so takšna dejstva, da bi na njihovi podlagi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, glede predlaganja dokazov pa je treba upoštevati pravila o dokaznem bremenu. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo (in določilo izvršitelja), postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem. Na podlagi navedenih določb izvršilno sodišče (niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje) ni pooblaščeno presojati utemeljenosti ugovornih trditev oziroma upnikovega zahtevka, zato so v tej fazi postopka pritožbene trditve, s katerimi upnik pojasnjuje in utemeljuje svojo terjatev do dolžnika, pravno nepomembne in se višje sodišče do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Slediti tudi ni mogoče pritožbenim navedbam, da dolžnik ni vložil obrazloženega ugovora, saj naj bi navajal le nerelevantna dejstva in predlagal dokaze, na podlagi katerih v pravdi ne bi mogel doseči zavrnitve upnikovega zahtevka. Višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je dolžnik v ugovoru med drugim prerekal svojo pasivno legitimacijo, kar pomeni pravno relevantno dejstvo v smislu zgoraj citiranih določb, v zvezi s svojimi navedbami pa je priložil tudi številne listinske dokaze, zato je ugovor že iz tega razloga šteti za obrazložen. Dodati pa je še, da je ugovor šteti za obrazložen tudi zato, ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine (ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega sodišče po drugem odstavku istega člena pazi po uradni dolžnosti). Kot kataloško številko je upnik namreč navedel številko 3, ki v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, pomeni javno listino. Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.

7. Odločitev o obrazloženosti ugovora je torej materialnopravno pravilna, sklep pa tudi ni obremenjen s kršitvami določb postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče je zato upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).