Administrative court dismisses appeal due to lack of legal interest after prior successful challenge on same issue.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the second-instance decision, ruling that the plaintiff no longer possessed a legal interest in challenging the act. Although the plaintiff argued for a change in the decision, the court noted that a prior administrative lawsuit regarding the first part of the contested decision had already resulted in a final judgment overturning that specific portion. Consequently, the court determined that the contested decision no longer affected the plaintiff's rights or legally protected interests, as the relevant parts had already been resolved in the earlier proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 36. člen 1. odstavek 5. točka; ZUS-1 36. člen 1. odstavek 6. točka: An administrative court must dismiss an appeal if the appellant lacks a legal interest because a prior final judgment has already resolved the contested legal issue.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Upravno sodišče je namreč v upravnem sporu opr. št. I U 1431/2013, v katerem je tožbi zoper prvo točko izreka iste odločbe, ki je predmet izpodbijanja tudi v tem upravnem sporu, ugodilo in je prvo točko izreka odločbe odpravilo s sodbo z dne 29. 10. 2014, ki je tega dne postala tudi pravnomočna.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi pritožbe A.A. zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata Kranj z dne 6. 6. 2014 v prvi točki izreka odločila, da se pritožbi delno ugodi in se odločba Medobčinskega inšpektorata Kranj delno odpravi in odloči, da je organ v določenem roku dolžan prosilki posredovati fotokopije štirih plačilnih nalogov in sicer tako, da v dokumentih prekrije ime, priimek, EMŠO, naslov bivališča ter nekatere druge podatke. V drugi točki izreka je tožena stranka odločila, da se pritožba tožilke zavrne v delu, v katerem je organ dolžna prekriti varovane osebne podatke iz prve točke izreka. V tretji točki izreka je tožena stranka odločila, da v postopku niso nastali stroški.
Tožeča stranka vlaga tožbo na odpravo izpodbijane odločbe, podrejeno pa predlaga, da sodišče odločbo spremeni.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne in da združi zadevo s postopkom, ki se vodi pod opr. št. I U 1431/2014, ker se v obeh primerih izpodbija ista odločba tožene stranke.
Tožba se zavrže.
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Upravno sodišče je namreč v upravnem sporu opr. št. I U 1431/2013, v katerem je tožbo zoper prvo točko izreka iste odločbe, ki je predmet izpodbijanja tudi v tem upravnem sporu, vložila A.A., tožbi ugodilo in je prvo točko izreka odločbe odpravilo s sodbo z dne 29. 10. 2014, ki je tega dne postala tudi pravnomočna. Sodišče je tožbi A.A. v upravnem sporu opr. št. I U 1431/2013 ugodilo, ker odločbe zaradi notranjega nasprotja ni bilo mogoče preizkusiti. Zato izpodbijani akt v prvi točki izreka očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist (6. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1). Druga točko izreka izpodbijane odločbe, ki jo sodišče s sodbo z dne 29. 10. 2014 ni odpravilo, pa tudi očitno nima nobenih posledic za tožnika (5. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1) oziroma z njo ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist (6. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1), kajti s to točko izreka ni odločeno o ničemer drugem, kar ne bi bilo odločeno s prvo točko izreka v delu, kjer je navedeno, da se v „dokumentu prekrije ime, priimek, EMŠO, naslov bivališča v vrstici, ki se začne s kršiteljica, celoten odstavek, ki se začne z opis dejanskega stanja in dokazi.“ Zoper odločitev v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, kjer je ugotovljeno, da niso nastali posebni stroški postopka, pa tožnik niti ne navaja, da so mu nastali določeni stroški. Zato je treba tudi tožbo v delu, ki se nanaša na tretjo točko izreka zavreči na podlagi 5. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.