Administrative court dismisses appeal for free legal aid denial due to lack of objective criteria and unreasonable claim basis.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the decision denying her free legal aid. The court found no objective criteria under the Free Legal Aid Act to justify the claim, as suing a new dog owner for contact with a deceased pet lacks legal basis and constitutes an unreasonable request. Consequently, the court upheld the agency's decision, noting that the alleged non-performance of agreements does not constitute legally recognized damage.
Legislator headnote
AI generated24. člen ZBPP; 63. člen ZUS-1: The court must deny free legal aid when the claim lacks an objective criterion for assistance and is unreasonable due to absence of legal grounds for the alleged damage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi ni podan objektivni kriterij za dodelitev BPP, določen v 24. členu ZBPP. Vložitev tožbe proti sedanjemu lastniku psa za redne stike s svojim nekdanjim psom ni razumna, saj za takšne stike ni podlage v pozitivni zakonodaji, niti ne izhaja iz dogovorov (pogodbe) med tožnico in novim lastnikom psa. Zgolj na teh dveh podlagah pa bi bil lahko tožbeni predlog s takim zahtevkom uspešen. Odrekanje stikov ni protipravno (tožnica nima o stikih pogodbe, niti niso urejeni v zakonu), razen tega ne gre za pravno priznano škodo. Ker torej vlaganje tožbe očitno ni razumno, je stališče organa za BPP in njegova odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje pravilna.
[OBRAZLOŽITEV]
Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 11. 6. 2014. V obrazložitvi je navedel, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, določenega v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), za vložitev tožbe proti sedanjemu lastniku njenega nekdanjega psa za redne stike s svojim nekdanjim psom oziroma vložitev odškodninske tožbe proti sedanjemu lastniku zaradi neizvajanja sicer obljubljenih stikov z nekdanjim psom.
Tožnica v tožbi navaja, da ji je nerazumljiva odločitev, ker se v odločbi najprej navaja, da je prošnja za dodelitev BPP upravičena, v sedmem odstavku pa je odrečena z obrazložitvijo, da zahteva ni razumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Sprašuje se, kako se že vnaprej ve za izid neke zadeve in kako se lahko organ postavi na stališče, da ne bi mogla dokazati psihične škode, ki jo je A.A. povzročil z neizpolnjevanjem dogovorjenih stikov s psom. Nadalje se sprašuje kako to, da je bila odločba spisana 16. 7. 2014, sama pa jo je prevzela šele 21. 8. 2014. Odločba nima podpisa sodnice, zato sklepa, da ta niti ne ve, kaj je bilo sklenjeno v njenem imenu. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče soglaša s toženko, da v obravnavani zadevi ni podan objektivni kriterij za dodelitev BPP, določen v 24. členu ZBPP.
Vložitev tožbe proti sedanjemu lastniku psa za redne stike s svojim nekdanjim psom ni razumna, saj za takšne stike ni podlage v pozitivni zakonodaji, niti ne izhaja iz dogovorov (pogodbe) med tožnico in novim lastnikom psa. Zgolj na teh dveh podlagah pa bi bil lahko tožbeni predlog s takim zahtevkom uspešen.
Vložitev odškodninske tožbe zaradi neizvajanja sicer obljubljenih stikov z nekdanjim lastnikom pa enako ne bi mogla biti uspešna, saj že iz dejanskega stanja, ki ga je navedla tožnica v prošnji in njeni dopolnitvi izhaja, da ne bi mogla izkazati vseh elementov odškodninske odgovornosti, kot je pravilno navedel organ za BPP. Odrekanje stikov ni protipravno (tožnica nima o stikih pogodbe, niti niso urejeni v zakonu), razen tega ne gre za pravno priznano škodo. Ker torej vlaganje tožbe očitno ni razumno, je stališče organa in njegova odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje pravilna.
Na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva tudi navedba, da ima izpodbijana odločba datum 16. 7. 2014, tožnica pa jo je prevzela 21. 8. 2014. V zvezi z ugovorom, da odločba nima podpisa pooblaščene sodnice, sodišče ugotavlja, da je v upravnem spisu original odločbe, ki je podpisan s strani pristojne sodnice.
Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.