Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I Up 375/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:I.UP.375.2014 AI generated

Supreme Court annuls first-instance ruling for lack of substantive admissible claim regarding interim order.

Case Number VSRS Sklep I Up 375/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia annulled the first-instance court's decision rejecting the applicant's request for an interim order due to procedural violations. The applicant sought a temporary allocation of a radio frequency that the lower court had not addressed in its final ruling, arguing this created a substantive dispute. The court held that without a final decision on the disputed legal relationship, the fundamental prerequisite for examining the interim request—a substantive admissible claim—was absent, necessitating a new trial.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 32. člen; 77. člen: An interim order cannot be substantively examined if the underlying claim lacks a final decision on the disputed legal relationship, rendering the claim substantively inadmissible.

Keywords

AI generated
interim order admissibility substantive claim requirement radio frequency allocation administrative litigation procedure final decision prerequisite ZUS-1 article 32 ZUS-1 article 77

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 32. člen
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 77. člen
Zakon o pravdnem postopku, 165. člen (3. odstavek)
Zakon o splošnem upravnem postopku, 213. člen (1. odstavek)
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), 54. člen (1. odstavek), 33. člen (1. odstavek), 5. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1775/2014-7 z dne 18. 11. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Temeljna procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe je za vsebinsko obravnavo sposobna tožba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi neizpolnjevanja pogojev iz tretjega in drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) za izdajo ureditvene začasne odredbe, ki jo je tožnik vložil skupaj s tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 38111-14/2014/15 z dne 22. 9. 2014. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi določb Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1) tožniku (

v izreku odločbe

) dodelila (oziroma podaljšala) frekvenco 1.. MHz na oddajni lokaciji Ljubljana 3,

v obrazložitvi odločbe

pa je navedla tudi razlage za zavrnitev njegovega zahtevka za podaljšanje dodatne izohrone (t. i. ISO) radijske frekvence 1.. MHz na lokaciji

Grosuplje 3.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik potrebo po ureditvi stanja utemeljuje na predpostavkah, ki v trenutku odločanja ne obstajajo. Tožnik ni izkazal nujne potrebe po začasni ureditvi trajajočega pravnega razmerja, prav tako pa ni verjetno izkazal možnost nastanka težko popravljive škode.

3. Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem

sporu, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne presoje pravilnosti postopka

izdaje upravnega akta ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi zahtevi tožeče stranke za izdajo predlagane začasne odredbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene ugovore in navedbe in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Izpodbijani sklep je treba razveljaviti iz naslednjih razlogov:

6. Tožnik je v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlagal ureditev stanja: „začasno“ dodelitev dodatne radijske frekvence 1.. MHz na lokaciji Grosuplje 3, o kateri pa v izreku izpodbijane odločbe ni odločeno, torej je predlagal začasno ureditev stanja glede spornega pravnega razmerja, ki se z izpodbijanim aktom ni vzpostavilo.

7. Kot izhaja iz podatkov upravnega in sodnega spisa je tožnik dne 25. 3. 2014 na podlagi določb 54. člena ZEKom-1 predlagal podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, št. 893052 z dne 6. 12. 2010, s katero sta mu bili (

v izreku odločbe

) dodeljeni centralna frekvenca 1.. MHz na lokaciji Ljubljana 3 in dodatna radijska frekvenca 1.. MHz na lokaciji Grosuplje 3, za čas od 6. 12. 2010 do 21. 7. 2014.

8. Z izpodbijano odločbo (št. 38111-14/2014/15 z dne 22. 9. 2014) je bila tožniku (v izreku) dodeljena (podaljšana) samo centralna frekvenca 1.. MHz na lokaciji Ljubljana 3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa so navedeni tudi razlogi za zavrnitev dodelitve dodatne izohrone frekvence 1.. MHz na oddajni lokaciji Grosuplje 3, o kateri pa v izreku navedene odločbe ni bilo odločeno.

9. Na podlagi določbe prvega odstavka 213. člena Zakona o splošne upravnem postopku (ki se uporablja v postopku izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc; glej prvi odstavek 33. člena v povezavi s petim odstavkom 54. člena ZEKom-1) se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

10. Ker iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za podaljšanje veljavnosti odločbe z dne 6. 12. 2010 v delu, ki se nanaša na navedeno dodatno izohrono radijsko frekvenco, tožnik, glede na tožbeni predlog, izpodbija „del odločbe“ z dne 22. 9. 2014, ki ga izrek te odločbe sploh ne vsebuje, in v zahtevi za izdajo začasne odredbe zahteva „ureditev stanja“, ki v izreku izpodbijane odločbe sploh ni zajeto. Ob takem stanju zadeve pa se zastavlja vprašanje, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o začasni odredbi po vsebini, to je obstoj za vsebinsko obravnavo sposobne tožbe.

11. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 77. člena ZUS-1, zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu (napačna uporaba 32. člena ZUS-1), ki so vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, tega razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo ponovno presoditi, ali je izpolnjena temeljna procesna predpostavka za vsebinsko

obravnavo in odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, to je za vsebinsko obravnavo sposobne tožbe.

12. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.